Kar je Ljubljančanim Šmarna gora in Škofjeločanom Lubnik, je Brezjanom Vovar. Vzpenja se skoraj dobesedno za sosednjim dvoriščem in nanj vodi kar nekaj poti.
Gor se odpravimo v vsakršnem vremenu, ko si nabiramo kondicijo za nove pohodniške dogodivščine ali pa le nevtraliziramo, čez dan ustvarjeni stres. Težko bi se odločila, katera je najboljša ali najlepša, vé se le, katera je najkrajša. In to ni tista, po kateri teče trasa Brezjanskega teka.
Slednja teče preko Vodic do “obračališča” (malo pred vasjo Hrib), nato pa se pot začne vzpenjati in razen dveh, kratkih položnih delov, strmina ne popusti prav do vrha.
Merilci pravijo, da na skoraj petih kilometrih opravimo s 400 višinskimi metri. Zdi se neverjetno, a najboljši zmorejo z njo opraviti v manj kot pol ure, tisti malo manj pripravljeni pa smo na vrhu prej, ko preteče ena ura.
A številke na štoparici gredo v resnici hitro v pozabo, saj nas v vasi že čaka golaž in kar je še takih dobrot, ki pritičejo našim druženjem.
Če ne verjamete, ste prihodnje leto vabljeni v našo družbo
Mihela Gabrovec,
ŠTKD Brezje nad Kamnikom
