18. tradicionalno srečanje »Solidarcev«

V petek, 12. maja 2017, smo v Dvorani nad Kavarno Veronika Kamnik pripravili že osemnajsto srečanje Solidarcev. Društvo DKD Solidarnost Kamnik so ustanovili delavci Titana leta 1919, ki so se najprej organizirali kot moški pevski zbor. Solidarnost ni le misliti, čutiti, pomagati, nikoli zapustiti prijatelja, ljubiti s srcem in razumom, ampak je več, je ljubiteljska kultura. Je kultura, ki daje osamljenim moč, zapuščenim varnost in upajočim pogum.  

Pevke ženskega pevskega zbora Solidarnost, ki jih vodi Marko Tiran, so zapele Slovo, Nobody knows, Škrjanček poje in Nikdar na svetu lepšega ni in tako že pričarale prijetno vzdušje.

Vrabčki pod vodstvom Marine Aparnik pa so poslušalce prav razvneli. Prikupno so ob klavirski spremljavi zapeli Pomladno, Rajajmo, rajajmo, Polžev god in Glasba mi je vse. Najbolj pa sta zažgala brata Max in Matic Kotnik, ki sta iz vrabčjega gnezda odletela med harmonikarje, zaigrala sta Kiss me in Kranjsko dekle, pa še skupaj Lepote Kamnika.

Moški pevski zbor se je predstavil z ubranim petjem pesmi: Čej so tiste stezice, Urška, Lastovki v slovo, Imel sem ljubi dve in Žabe. Moške pevce vodi Uroš Gorenc.

Ampak to še ni bilo vse. Pevke in pevci so se sestavili v mešani pevski zbor in skupaj zapeli še dve pesmi: Ribce po Murjici pvavajo in Na bregovih Evfrata, vodil jih je Marko Tiran.

Posebej so se na prireditvi zahvalili dolgoletnemu prijatelju Solidarcev, slikarju Bogdanu Potniku, ki je že naslikal portrete vseh pevcev in pevovodij. S šopkom in pesmijo Slavljenec današnji so mu čestitali in zaželeli še mnoga zdrava in ustvarjalna leta za 90. rojstni dan.

Program sta povezovala Zlatka Levstek in Martin Gorenc, predsednik društva Solidarnost, ki je tekst zložil in potrdil, da je najlepše glasbilo človeški glas, kot je nekje dejal Wagner in da pevec v zboru začuti lastno identiteto in pripadnost skupini.

 

Kot po navadi se je prireditev zaključila z družabnim srečanjem.

Besedilo: Zlatka Levstek
Fotografije: Marjan F. Levstek