V sredo, 21. avgusta 2019, se je začel že 26. tabor reševalnih psov v organizaciji kinološkega društva Zagorje, ki je trajal do nedelje 26.8. Iz kinološkega društva Duplica sva se tabora udeležila Matija z psičko Medo in Primož z psičko Ajšo. Skupno pa je bilo na taboru preko 160 vodnikov in psov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Nizozemske, Češke in Danske.
Prvi dan je bilo predvsem postavitev tabora in pregled, kdo je v kateri skupini in katera vsa delovišča bomo obiskali. V četrtek po zajtrku se je tabor tudi uradno začel s nagovorom predstavnikov KD Zagorje in komisije za reševalne pse. Z minuto molka smo počastili tudi pokojnega Vlada Gerbca dolgoletnega vodjo reševalnih psov Slovenije.
Po slovesni otvoritvi smo se po skupinah odpravili na delovišča, eni s kamijoni, drugi z kombiji in tretji peš, kajti pri našem delu morajo biti psi in vodniki vajeni različnih transportnih sredstev, saj nikoli ne veš kaj te bo čakalo na realni misiji.
Čakali so nas štirje dnevi intenzivnih treningov v različnih ruševinah, rudniških rovih in v gozdu. Tabor je idealna priložnost za izmenjavo izkušenj, menjavo markerjev in pridobitev novega znanja.
Sam sem bil nov v skupini z italjanskim, avstrijskim in danskimi kolegi, vsi skupaj pa smo si lahko izmenjali veliko novih idej in načinov šolanja reševalnih psov, obenem pa sem lahko obnavljal tudi znanje svoje angleščine.
Kot vedno so v Zagorju pripravili odlično delovišče, na katerem se predstavijo skoraj realne iskalne akcije v potresih in ob iskanju pogrešanih v naravi. Eno od delovišč so bile tudi nekoč slavne Medijske toplice na Izlakah, ki so danes ruševina na kateri se lahko šolajo reševalni psi in njihovi vodniki.
Ena od posebnosti so tudi stari rudniški predori, ki so precej specifični, saj v rudnikih vlada popolna tema, obenem pa je povsem drugačno tudi kroženje vonja, kar predstavlja poseben izziv mladim in še neizkušeni psom.
Z vsakim dnem so psi pridobivali nove izkušnje v različnih situacijah in dobivali nadgradnjo svojega znanja, prav tako pa tudi njihovi vodniki. Kot veleva tradicija pa tabor ni minil brez iskalne akcije, ki se je odvila v soboto, ko je skupina vodnikov zgodaj zjutraj odšla na pomoč pri iskanju pogrešane osebe v Grosuplje.
Kar hitro je prišla nedelja in zadnji dan tabora, ko je bilo izvedeno še zadnje iskanje na terenu. Opravili smo samo še potrditev pri psih, ki mu je sledil zaključek, pri psih in vodniki pa se je že kar poznala utrujenost.
Po kosilu je še sledilo pospravljanje baznega tabora in slovo od naših tujih kolegov. Skupaj z Matijeo sva pridobila ogromno novega znanja, ki ga bova prenesla na ostale kolege iz društva, ki se tabora niso mogli udeležiti. Pridobila sva tudi nova prijateljstva in kontakte, ne samo med domačimi reševalci, ampak tudi med tujimi, ob zaključku pa smo dobili številna povabila, da kdaj pridemo tudi k njim.
S polno novih znanj in prijateljstev sva se vrnila domov in skupaj s preostalimi kolegi iz društva že delamo načrte za 27. tabor reševalnih psov, katerega se nadejamo udeležiti v še večjem številu.
Za konec bi še omenil, da biti vodnik reševalnega psa ni samo hobi, ampak je resnično način življenja, saj obstaja posebna vez med vodnikom in psom. V kolikor koga zanima naše delo, nas v ponedeljek 2.9. ob 18.00 lahko vidite na poligonu KD Duplica ter nas pocukate za rokav, saj bomo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja.
Primož Trebušak,
vodnik reševalnega psa
