Letos praznujemo 30 let Manevrske strukture narodne zaščite, ki je delovala v Sloveniji in tudi v občini Kamnik.
Tedanja dogajanja imajo širok družbeno politični kontekst, ki pa ni namen tega zapisa. Nastanek te tajne organizacije je povezan predvsem z odvzemom orožja Teritorialni obrambi s strani JLA. Odvzem orožja se je zgodil tudi v Občini Kamnik. Ta zgodba ima veliko podrobnosti in dogodkov, ki bi se lahko končali bolje za obrambno sposobnost tedanje občine. Kakorkoli, orožje in strelivo je bilo potrebno pridobiti na novo, kar je bila glavna naloga vodstva MSNZ. Poleg tega je bilo potrebno izvesti še naslednje: pripraviti načrt uporabe in določitev temeljnih nalog posameznih enot MSNZ; izdelati načrt popolnitve s kadri in materialnimi sredstvi in strelivom; zagotoviti mobilizacijsko pozivni sistem z določitvijo mobilizacijskih zbirališč in delovanjem kurirsko pozivne službe; izvajati tajne prevoze, hrambo in varovanje oborožitve in streliva; zagotoviti ukrepe varnosti in tajnosti postopkov MSNZ.
Naloga ni bila preprosta. Od sredine maja 1990 do ponovne vzpostavitve Teritorialne obrambe v začetku oktobra 1990 je vodstvu MSNZ Kamnik uspelo vzpostaviti kar spoštovanja vredno vojaško strukturo in silo, s povsem jasno določenim nasprotnikom – Jugoslovansko ljudsko armado.
Organizacijo MSNZ je vodil načelnik Boris Zakrajšek, ki je na srečanju pripadnikov MSNZ 2017 dejal: »Manevrska struktura narodne zaščite je bila ustanovljena maja 1990, več kot leto dni pred spopadi z JLA. Tedaj se še ni vedelo kam in kako se bodo stvari odvijale. Prav zaradi tega so bile tedanje odločitve zelo pomembne. Vsem, ki ste sodelovali v projektu narodne zaščite gre vse priznanje za pogum, ki ste ga izkazali, da smo v občini Kamnik lahko ponovno organizirali vojaške enote.«
Naloge osamosvajanja v Občini Kamnik so izvajali mnogi. Poznam njihov prispevek in ga spoštujem. Gre za skupni prispevek vseh udeležencev in akterjev osamosvojitve na različnih področjih in ravneh delovanja. Kljub temu naj navadam posameznike MSNZ, ki so izvedli operativne naloge projekta: namestnik načelnika Arko Jože, Žavbi Pavel, Kuzma Danijel, Rajgelj Tomaž, Zore Rudi, Zupančič Božo, Kvas Igor, Brozovič Igor, Križelj Ciril, Potočnik Franc in Baloh Rudolf.
Zaradi tedanjih razmer je bilo potrebno na novo pridobljeno orožje in opremo skladiščiti na tajnih lokacijah, v gospodarskih poslopjih naslednjih družin: Poljanšek iz Zgornjega Tuhinja, Šimenc iz Stebljevka, Urankar iz Snovika, Pestotnik iz Pšajnovice, Žavbi iz Vasenega, Žibert iz Rakitovca, Drolc iz Golic in Frontini iz Volčjega Potoka.
Pripadniki MSNZ občine Kamnik na srečanju leta 2017.
Podrobno o delovanju MSNZ v občini Kamnik si lahko preberete v knjigah Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Komenda Hvala vam in Ne pozabimo in v Kamniškem zborniku 2002.
Naj za zaključek navedem misel dr. Franceta Bučarja, prvega predsednika skupščine Republike Slovenije, ki ga je izrekal v intervjuju v glasilu Veteran, marca 2001: » Biti udeleženec vojne ni posebna zasluga, to je dolžnost, zato tudi nastopam proti vsem privilegijem, tudi partizanom iz NOB. Nobenih privilegijev in nobenih posebnih časti. Veterani so opravili svojo dolžnost do domovine, ne pa naredili neko »uslugo« državi.
Hkrati je tudi dolžnost države, da za posledice udeležbe v vojni poskrbi, da vse negativne posledice poskuša odpraviti. To bi moralo biti osnovno načelo. Prav gotovo se nismo borili, da bi danes uživali neke posebne pravice, ampak smo se borili za enakost in pravičnost med vsemi in do vseh.«
Zapisal: Jože Arko
