V sredo, 10. decembra 2014, so v generalovi rojstni hiši na Šutni pripravili zadnji letošnji Maistrov večer, in sicer z veteranom vojne za Slovenijo in upokojenim častnikom slovenske vojske Miroslavom Potočnikom. Na njem so se spet vrnili k temi, ki je letos v marsikaterem muzeju, knjižnici, kulturni ustanovi pri nas in po svetu rdeča nit dogodkov in razstav, k obdobju prve svetovne vojne. Tudi tokrat je bilo največ pozornosti namenjene temu, kje in kako so vojno preživljali slovenski fantje in možje. Prav tako pa so se spomnili tistih, ki so ostali doma oz. so tisti hudi čas preživljali v zaledju, na območju, kjer sicer ni bilo fronte: bila pa je lakota, bili so ranjenci in bili so begunci. In bil je strah pred tem, kaj bo prineslo naslednje jutro.
Gospod Miroslav Potočnik, ki je tudi lastnik zasebnega Muzeja drugega gorskega strelskega polka na Levstikovi ulici v Kamniku, je pripovedoval, kaj se je v tistih časih dogajalo v Kamniku in okolici. Predstavil pa je tudi nekaj predmetov, ki jih je prinesel s seboj, iz svoje zanimive zbirke orožja in druge vojaške opreme.
Po Sloveniji imamo kar nekaj zasebnih muzejev o prvi svetovni vojni. V njih laični raziskovalci preteklosti, navdušenci nad zgodovino z od vsepovsod zbranimi predmeti na ogled postavljajo podobo vojne izpred stotih let. Nekaj takšnih muzejev je na Primorskem (Drežnica, Lokve, Vipava), pa tudi bliže Kamniku, v Logatcu denimo. Res pa je, da zanje ve največkrat zelo malo ljudi. Enako velja tudi za Potočnikovo zasebno zbirko z začetka 20. stoletja, saj je večina obiskovalcev včeraj zanjo slišala prvič. Tako se je spet izkazala za resnico stara ljudska modrost: da tisto, kar imaš pred nosom, najtežje vidiš.
Besedilo: Alenka Juvan
Foto: Zora Torkar