Pri Petrovi kašči v Vasenem, kjer jim še vode ni treba na štedilniku greti in kjer se še kačasta Nevljica občasno rada zatakne, je bilo sinoči prav veselo, saj so sosedje in sovaščani tamkaj priženjenemu Ožbovčemu Petru postavili prav lep in duhovito ozaljšan mlaj, ki bo prihodnjih petdeset dni širnemu svetu naznanjal Petrovo srečanje z Abrahamom.
Star pregovor pravi: »Dober štromar je star štromar!« in Romšakov Peter, eden izmed redkih nekdanjih kamniških punkerjev (z narodnozabavno dušo), ki ga je z Ožbovčove domačije v Podjelši na krilih ljubezni prineslo v Vaseno, je na dobri poti vseživljenskega, glasbeno-štromarskega izobraževanja, saj se je prav danes srečal z Abrahamom.
Ker pa je polstoletnica Petrovega zemeljskega romanja zagotovo več kot dovoljšen razlog za veselico in praznovanje, so mu jo prijatelji in sosedje sinoči, na predvečer njegovega današnjega jubileja, nekoliko zagodli ter mu pred vhodom v njegovo staro kaščo, ki je kot nalašč tudi za zabavna druženja, (nadejamo, da bodo čim številnejša) postavili prav lep mlaj.
Za razliko od drugih krajev na Kamniškem imajo v Vasenem navado, da lopate in krampa zlepa ne zaupajo mlajšim od petdeset let, kar je deloma posledica pomanjkanja ustreznega kadra, hkrati pa zagotovilo, da bo mlaj, katerega temelji segajo globoko v podtalnico, kar mu zagotavlja dolgotrajno svežino, stal čvrsto in nepremično ves predviden čas.
Je pa vasenska »mladinska delovna brigada«, v znak tega, da imajo v vasi štromarja, Petrov mlaj opremila tudi z ustreznim električnim priključkom, ki po ekoloških srobotovih žicah inštalacij sv. Petra, napaja tudi električno kitaro, drugo Petrovo ljubezen, kajti Peter ni le dober štromar, ampak tudi muzikalični veseljak, zelo vnet kitarist oziroma »drotenpraskar«, ki ima na vesti marsikatero v skupnem veselju prekrokano nočno uro.
To pa še ni vse, Peter je od sovaščanov dobil v dar tudi prav ličen kipec svojega godovnega zavetnika, nebeškega ključarja sv. Petra, ki mu bo v prenovljeni kašči zagotovo odkazano častno mesto. Najbrž tudi zaradi tega, če se nekoliko pošalimo, ker mu utegne biti nebeški ključar v napornih nočeh, ko bo z vriskanjem razganjal zgodnje jutranje vasenske meglice, bržkone v precejšnjo pomoč tudi vdevanju ključev v plesočo ključavnico hiše ali kašče.
Se pa vriskanja in glasbe v Vasenem sinoči zagotovo ni manjkalo, kajti četudi je imel mlaj korenine v vodi, samo vreme pa je radodarno streglo z močo, ga je bilo, že zavoljo spodobnosti, predvsem pa v izogib gripi in drugim grozečim bacilom, potrebno pošteno zaliti in razkužiti, za kar so, ob pomoči prijateljev, poskrbeli Peter in njegovi domači. Vsega je bilo v izobilju, tako da so še nam, ki same neumnosti pišemo, kot v vsaki lepi Tuhinjski pravljici, dali iz rešeta piti in iz naprstnika jesti.
Skratka, bilo je prav luštno in veselo, Petru pa, skupaj z vsemi njegovimi prijatelji in sosedi, od srca želimo, da bi, zdrav in vesel, obličje svojega godovnega zavetnika sv. Petra, vsaj še prihodnjih petdeset let, zrl zgolj v domači kašči.
Pero, vse najboljše in na zdravje!
