Odbojkarice Calcit Volleyja začenjajo močan mednarodni turnir v Kapošvarju. Že v prvi tekmi turnirja se bodo pomerile z Novo KBM Branikom. Žal še vedno brez Ane Marije Vovk, ki se je poškodovala lani decembra na tekmi lige prvakinj proti Fenerhabčeju v Trevisu, dobra novica pa je, da njena rehabilitacija poteka dobro.
»Tisti del, ko sem šele začenjala s fitnesom in se začela ponovno ‘navajati’ na določene gibe in pa krepitev mišic, bi označila kot takšnega, ki se je najbolj vlekel. Ves čas sem imela občutek, da se vse skupaj nikamor ne premika. Tudi zdaj sem še dokaj daleč od stoodstotne pripravljenosti, a sem zadovoljna, saj poleg rednega fitnesa že skušam kar se da sodelovati na treningih z žogo. Za zdaj sicer še brez skokov na polno, se pa ne bojim več gibov, kot so kontrolirani skoki, tek itd. Večinoma se soigralkam pridružim na ogrevanju in pa vajah, ki so bolj statične in ‘na tleh’, lahko pa rečem, da se počutim dobro in se res zelo veselim dneva, ko bom lahko spet normalno igrala odbojko,« je s potekom rehabilitacije zadovoljna Vovkova, ki se veseli prav vsakega, tudi najmanjšega napredka.
»Vsaka mala stvar, ki je mogoče kdo drug ne bi označil kot uspeh, mi pokaže, da sem naredila neki napredek, kar mi da dodatno motivacijo za delo in trening. Lahko je čisto preprosto, spomnim se, kako vesela sem bila, ko sem prvi dan začela z rahlim tekom. Nadaljevalo se je s poskoki, katerih sem bila prav tako zelo vesela, čeprav sem se komaj kaj odlepila od tal. Počasi to prehaja v višje skoke, tudi po eni nogi, s poudarkom na kontroliranem pristanku in tako naprej. Zanimivo se mi zdi, kako skozi to počasi vidim, da se vse skupaj končno le premika v pravo smer in da bodo, srčno upam, stvari slej ko prej takšne, kot so bile pred poškodbo.«
Do poškodbe je prišlo na tekmi lige prvakinj, ko ste, tudi po vaši zaslugi, osvojile prvi niz Calcit Volleyja v tem tekmovanju. V novi sezoni nastopa v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju še nimate zagotovljenega, uvrstitev vanj pa zdaj ne bo odvisna od vas, pač pa od vaših soigralk, ki jih vsakodnevno spremljate na treningih?
»Tista tekma s Fenerbahčejem je bila kljub poškodbi ena mojih najljubših in v igri sem ne glede na to, da tekme nisem do konca odigrala, resnično zelo uživala. Liga prvakinj je posebna izkušnja in menim, da je to nekaj, kar si želi doživeti marsikateri, če ne vsak športnik. V soigralke imam vedno, ne glede na vse, popolno zaupanje in vem, da so sposobne doseči, kar si zadajo. Tudi na ta cilj ne smemo gledati kot na nekaj nedosegljivega, ne glede na razplet pa sem prepričana, da bodo dale od sebe svoj maksimum, jaz pa jih bom z veseljem podpirala in navijala.«
V letošnji sezoni je prišlo do nekaterih sprememb v ekipi, vendar je jedro ekipe ostalo, ob izkušeni Evi Mori pa so se vam pridružile mlajše igralke. Ali je to ekipa, ki lahko še tretjič osvoji naslov državnih prvakinj?
»Res je, ekipa se je pomladila, kar se mi zdi zelo dobra stvar. Sploh glede na videno, lahko resnično pohvalim mlajše igralke, ki so se na novo priključile. Brez izjeme so zelo zelo pridne in delavne, ne manjka jim talenta in zagnanosti, kar je zelo dobra popotnica tako za letošnjo, kot za sezone, ki še prihajajo. Eva Mori je seveda s svojimi izkušnjami in znanjem takoj postala zelo pomemben del ekipe. Je pa dobro, da je jedro ekipe ostalo isto, saj se med seboj že dobro poznamo in vemo, kako katera funkcionira, kar posledično pomeni dobro organizacijo v igrišču, ki je recept za doseganje želenih ciljev, se pravi zmag.«
Za konec se morava dotakniti še evropskega prvenstva za odbojkarje. Koliko ti uspehi moške reprezentance vplivajo na vas in žensko reprezentanco, da bi tudi ve šle enkrat po teh stopinjah? Vemo, da imamo že srebrno kolajno z mladinskega evropskega prvenstva in srebrno kolajno s svetovnega prvenstva do 23 let. Kaj je tisto, kar se mora poklopiti, da boste tudi v članski konkurenci osvajale kolajne?
»Celotno evropsko prvenstvo sem spremljala z velikim veseljem in reprezentanci lahko na tej točki le čestitam. Igre, ki so jih prikazovali na tem evropskem prvenstvu, so bile fenomenalne, menim, da je vsa Slovenija uživala ob gledanju, saj so ves čas dajali vse od sebe, o čemer priča tudi končni rezultat. Verjetno si vsaka od soigralk, z mano vred, želi nastopiti na takem tekmovanju, je pa za to potrebno veliko trdega dela in vztrajnosti, tako od vsake posameznice kot tudi od ekipe kot celote.«
Z Ano Marijo Vovk se je pogovarjal Miha Štamcar
Foto: Klemen Brumec
