Človek že od nekdaj išče stik z naravo. Ga ohranja. Skuša. In se, ob današnjem večkrat še kako zelo živahnem tempu, preizkuša. Da bi skupajlahko spregovorili o svetu, ki nas obdaja, o zelenju, ki na žalost počasi izginja, in z njim mnogo, kar se v njem (in v vodi) rado skriva, se je prikazala volkulja Bela.
Bela pravi, da moramo svet ohraniti in ubraniti za vse, ki pridejo za nami. Svet, ki se nam, pisan in bogat, ponuja sam po sebi.To je volkulja, zverinica, ki se je znašla v osrčju kamniških gozdov. Zares. Ne vemo, odkod je prišla, zagotovo pa vemo, zakaj.
Svet, ki nas obdaja, je lep. Ponuja se nam sam po sebi, le vzeti si moramo čas in odpreti oči. In srce. S stripom, ki je nastal ob in po modrovanjih z lovci, gozdarji, in drugimi starostami, poznavalci stroke, je Bela zaživela tudi v risani obliki.
Ohranimo biotsko raznovrstnost, ki nam je dana. Pazimo nanjo. Skupaj. Z Belo.
Belo najdete tudi na povezavi https://www.facebook.com/volkuljaBela/ in instagram profilu @volkuljabela.
Poiščite jo, premislite, se nasmejte. Delite misel, sliko.
Ivan Mitrevski in Kartini Djalil
