Kamnik, rojstno mesto generala Rudolfa Maistra – Vojanova, se je s slovesno akademijo, ki se je odvijala v Domu kulture Kamnik, ob 150-letnici njegovega rojstva, 90-letnici njegove smrti in 100-letnici častnega meščanstva poklonilo svojemu junaku – drznemu vojaškemu poveljniku, strategu, pesniku, bibliofilu in slikarju – ter se spomnilo njegove dediščine.
Maister je ena tistih osebnosti slovenske zgodovine, ki je ljudi močno povezala, združila v prizadevanju za skupno dobro celotne domovine ter s pogumom, odločnostjo in vztrajnostjo uspešno ubranila interes Slovencev, s čimer je brez dvoma lahko tudi zgled aktualnemu slovenskemu političnemu vrhu. Srčno je verjel v slovensko prihodnost in s pogumno obrambo severne meje poskrbel za temelje, da je ta postala resničnost, zaradi česar je ena največjih osebnosti slovenske zgodovine.
Mož z vizijo, ki je prepoznal težo zgodovinskega trenutka in pogumno ukrepal
Prav Maister je bil tisti, ki je bil ob razpadu Avstro-Ogrske sposoben prepoznati težo in pomen zgodovinskega trenutka ter kljub dejstvu, da takrat še ni bil general, ampak major, z vizijo in pogumom izpeljal tisto, za kar bi si morala prizadevati narodna vlada v Ljubljani. Razglasil je poveljstvo nad Spodnjo Štajersko, izvedel mobilizacijo, v zgolj 11 dneh zbral štiri tisoč mož, ustanovil prvo redno slovensko vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem ter dosegel razmejitveno črto med nemško Avstrijo in Kraljevino SHS, ki se je zelo natančno ujemala s slovensko etnično mejo. Tako je obrnil celotno zgodovino in močno vplival na nastanek samostojne države, v kateri živimo danes, je na slovesni akademiji dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič. »Če Maistru z manevrom na severni meji ne bi uspelo, bi bila najverjetneje Slovenija ozemeljsko premajhna, da bi sploh kdaj lahko postala samostojna država,« je dodal Lotrič. Celotni govor si lahko preberete TUKAJ.
»Kot je Maister imel rad Kamnik, ima Kamnik rad Maistra«
V Kamniku aktivno ohranjajo živ spomin na Rudolfa Maistra – Vojanova. »Kot je Maister imel rad Kamnik, ima Kamnik rad Maistra,« je izpostavil kamniški župan Matej Slapar. »Kamničani so na včerajšnji dan pred 100 leti Maistru podelili naslov častnega meščana na njegovo rojstno hišo je bila leta 1938 slovesno nameščena spominska plošča. Njemu sta posvečena ulica in most, njegovo ime nosi naša gimnazija in srednja šola, v novejši zgodovini občinski praznik, Kamničanke in Kamničani praznujemo na rojstni dan našega generala. Maistru je v Kamniku posvečen tudi spomenik, s katerim so Kamničani že leta 1970, sredi sistema, ko se Maistra ni samoumevno slavilo in omenjalo, svojemu junaku izkazali veliko čast, ljubezen in simbolno zahvalo. Spomenik v Kamniku je bil prvi in takrat edini Maistru posvečen spomenik v Sloveniji,« je še izpostavil Slapar. Celotni govor si lahko preberete TUKAJ.
Cvetoča vojaška kariera, ki je vrhunec dosegla z vizionarsko domoljubno akcijo
Maister je »veljal za sposobnega, nadarjenega, bistrega, željnega pridobivanja novih znanj in trdnega značaja«, je na akademiji dejal predsednik sekcije za vojaško zgodovino in podpolkovnik Zvezdan Marković, ki je opisal njegovo vojaško kariero, v kateri je zaradi intelektualnih sposobnosti in psihofizičnih lastnosti hitro napredoval. Po drugi strani je bila njegova slovenska narodna zavest tudi razlog za številne službene težave in disciplinske kazni. »Maistrova vojaška kariera je dosegla vrhunec ob tem, ko je izvedel vizionarsko domoljubno akcijo, ki jo je skrbno načrtoval ves čas službovanja v Mariboru – postal je komandant Vojaškega poveljstva za Spodnjo Štajersko ter iztrgal vojaško oblast v Mariboru iz nemških rok, kar je bilo odločilnega pomena ne le za osvoboditev Maribora, temveč tudi za poznejše dogodke v mestu in na zunanjem območju njegovega poveljevanja,« je dejal Marković. Maister je odločilno vplival tudi na to, da sta Maribor in Spodnja Štajerska ostala v slovenski posesti tudi ob kasnejšem določanju meja in vse do današnjih dni. Celotni govor si lahko preberete TUKAJ.
Junak, ki daleč presega okvire slovenske samozavesti
Vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra Alenka Juvan pa se je osredotočila na Maistra kot junaka. Poudarila je, da imamo Slovenci do junakov »precej čuden odnos, še posebej do svojih«. Tako tudi Maistru junaštva na Slovenskem še pred nekaj desetletji niso priznavali. »Običajnemu človeku pa še danes ni razumljivo ali preprosto ne more verjeti, da je zaradi neustavljive želje po oblasti, uspehu in nadvladi celo tiste, ki so pred tujcem reševali lasten narod, mogoče obtožiti narodnega izdajstva,« je dejala Juvanova. Po njenih besedah je bil tako Maister »osebnost, ki štrli daleč čez okvire slovenske samozavesti«, njegova dejanja pa ostajajo globoko odtisnjena v slovensko preteklost. Celotni govor si lahko preberete TUKAJ.
Zakaj je spomin na Maistra 150 let po njegovem rojstvu in 90 let po smrti tako pomemben?
- Živimo v času številnih vojn, v katerih velike države posegajo v ozemeljsko celovitost manjših. Gre za podobne okoliščine, v katerih se je znašel tudi slovenski narod in zaradi poguma, drznosti in modrih odločitev Rudolfa Maistra ubranil svoje nacionalno ozemlje, zaradi česar smo Slovenci kasneje sploh lahko dobili svojo državo.
- V sodobni Sloveniji se pogosto pozablja na slovensko identiteto, narodno zavest, celo materinščina se mestoma zdi nekoliko potisnjena na stran. Rudolf Maister nas spominja, za kako pomembne temelje naroda in države gre ter tudi, kako jih zastopati pokončno in ponosno.
- Rudolf Maister je svojo domovino združeval, ne delil, kot je pogosta praksa sodobne politike.
- Maister je živel vrednote poguma, vztrajnosti, ljubezni do svoje domovine, ki so tudi za prihodnost slovenskega naroda in države izjemnega pomena.
Maistrovo življenje sta prek deklamacij predstavila igralca Pavle Ravnohrib in Zvone Hribar. V kulturnem programu so z uglasbenimi Maistrovimi pesmimi nastopili Mešani pevski zbor ODMEV Kamnik, Otroški in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Kamnik, Mestna godba Kamnik, Katja in Simon Skalar ter gledališki krožek učencev Osnovne šole Marije Vere. S plesom in gibom so program zaokrožili umetniki Zavoda Vitkar in Folklorna skupina Tine Rožanc.
Scenarij so pripravili Goran Završnik, Alenka Juvan in Jože Berlec, režijo in sceno pa Boštjan Štorman. Lučni mojster je bil Anže Trstenjak, zvočni tehnik Blaž Flerin, zvočni opremljevalec Goran Završnik, oblikovanje projekcije pa je delo Kristine Kokalj.
Foto klubu Kamnik se zahvaljujemo za uporabo slikovnega gradiva, za produkcijo pa ekipi Doma kulture Kamnik. Za pogostitev po slovesnosti so poskrbele članice Društva podeželskih žena Tuhinjska dolina.
Besedilo: Občina Kamnik
Fotografije: Blaž T. Muc
