Danes, 15. novembra, naj bi se iztekel rok, do katerega bi morali najemniki gostišča na Starem gradu, gostišče izprazniti in predati Občini Kamnik. Ali bosta Marko in Vesna Ručman do roka, ki ga je postavilo sodišče, Stari grad tudi zares zapustila še ne vemo, zagotovo pa se z »izgonom« najemnikov “kamniška starograjska Esmeralda” še ne bo končala. Dolgoletna saga bo svoj epilog zagotovo dobila šele na sodišču, kajti najemnika sta zoper Občino Kamnik, zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in onemogočanja poslovanja, vložila odškodninsko tožbo v višini 250.000 evrov.
Kot sta v pogovoru povedala najemnika Starega gradu Vesna in Marko Ručman, sta pred leti na Stari grad prišla z vizijo in poštenimi nameni, vendar se je vse skupaj začelo že kmalu zapletati.
V letih 2005-2006 sta, po njunih besedah, ko sta poprej že v celoti obnovila propadajoči in popolnoma uničen objekt na Starem gradu, zgradila vodovod in poskrbela, da je elektrika na Stari grad pripeljana po zemeljskem vodniku. Vendar, ker občina v dolini ni imela pripravljene ustrezne infrastrukture, priklop novozgrajenega vodovoda ni bil mogoč. Še več, v primeru, da bi se Stari grad takrat priključil na obstoječo infrastrukturo, bi kakih deset okoliških hiš ostalo brez vode. Zaradi tega je investicija stala celih šest let, kolikor je trajalo, da je Občina Kamnik slednjič vendarle poskrbela, da je bil priklop novozgrajenega priključka sploh mogoč.
Skrhane odnose med najemnikoma in občino je še bolj zapletel vihar, ki je leta 2008 s Starega gradu odnesel streho, ki jo jima na občini niso pustili obnoviti, češ, da bodo to storili oni, zaradi česar je bil objekt celih osem mesecev brez strehe, kar je na objektu povzročilo precej škode, hkrati pa v objektu ni bilo možno opravljati dejavnosti za katero je bil dan v najem.
Istega leta jima je občina protipravno odvzela delovni čas, kar sta najemnika uspela dokazati tudi na Upravnem sodišču. V zvezi s tem je najemnica Vesna Ručman, decembra 2012, v odprtem pismu, ki je nastal kot odziv na odgovor občinske uprave na zastavljeno svetniško vprašanje, zapisala: “V odgovoru Maja Sušnik vprašateljici ne odgovori, da je občinska uprava do sedaj izgubila že dve pravnomočni sodbi v zvezi z najemnim razmerjem poslovnega objekta Stari Grad. Občinska uprava, oziroma njen oddelek za gospodarske dejavnosti, mi namreč kot najemnici , kar tri leta in pol, protipravno ni izdala ustreznega delovnega časa. Še več, kljub pravnomočnosti sodbe je občinska uprava še štiri mesece po pravnomočnosti sodbe, zavlačevala z izdajo delovnega časa. Verjetno pa še po tem času do izdaje delovnega časa ne bi prišlo, če moj mož ne bi bil tako vztrajen, da je na koncu Maja Sušnik popustila in pričakovano izdajo delovnega časa pospremila z naslednjimi besedami, citiram: “Vam bom pa izdala ta delovni čas!”, kot, da o tem odloča ona in ne zakon ter pravnomočna sodba.”
Po mnenju zakoncev Ručman naj bi pretežen delež krivde za zaplete nosil nekdanji župan Tone Smolnikar, ki se ju je, potem ko sta v prenovo gostišča vložila že veliko truda in denarja, hotel znebiti in prenovljeno gostišče predati drugemu interesentu. Dosti bolje se jima, po njunih besedah, ni godilo niti pod županom Marjanom Šarcem, ki naj bi ne hotel poslušati njune strani zgodbe in njunih argumentov, kar Ručmanova pripisujeta dejstvu, da je osebje na občini ostalo isto, oz. ima župan iste svetovalce, ki so jima, tudi z dokazano nezakonitimi potezami, delali težave že v preteklosti.
Na splošno za kamniške občinske uslužbence, ki so se ukvarjali z zadevo, Ručmanova ne najdeta lepe besede, izvzemši Ivana Kendo in Bojana Mlakarja, oz. kot je povedal Marko Ručman: “Kenda je bil edini pošten, prej je postopke vodil Bojan Mlakar, ker jih je peljal pošteno, je bil umaknjen.”
Z nekaterimi ukrepi, kot je bila uvedba nekakšnega hišnega reda za šolske skupine, postavitev ograje in zaprtje dvorišča izven delovnega časa, sta si najemnika nadse nakopala tudi nemajhno jezo in ogorčenje obiskovalcev. To Marko in Vesna Ručman pojasnjujeta z besedami: “Občina ni nikoli omenjala, da je na Starem gradu najemnik, ki ima pravico, da v okviru zakonskih možnosti, vzpostavi svoj hišni. Nekateri obiskovalci se, žal, ne znajo obnašati. Stari grad, v nasprotju s splošnim prepričanjem, ni javno dobro. Je lastnina, ki nama je bila dana v najem in zato sva hotela vzpostaviti neka pravila. Prihajalo pa je vse več ljudi, ki so imeli vse s seboj, od nas pa so pričakovali, da imajo na razpolago mize, wc in podobno.”
Zapletlo naj bi se predvsem pri tem, da sta si kot najemnika želela gostišče na Starem gradu spraviti na drugačno, nekoliko višjo raven vendar je bilo to, zaradi nerazumevanja in brezobzirnosti nekaterih posameznih obiskovalcev, to težko oz. domala nemogoče, oz. kot pravita: “V medijih so bile vedno samo izjave tistih, ki jim na Starem gradu kaj ni bilo všeč, medtem ko izjav zadovoljnih gostov ni bilo. Imeli smo precej zabav za goste, ki so pri nas praznovali ob različnih priložnostih in med njimi so bili tudi številni znani in ugledni Kamničani, ki so bili s ponudbo in postrežbo pri nas vselej zadovoljni, medtem ko so se pritoževali zgolj nekateri, ki so si vse skupaj predstavljali po svoje. Recimo, na gradu smo imeli poroko, potem pa pride nekdo, ki se med svate pomeša brez majice. To ne gre. Če imaš prireditev za zaključeno družbo moraš prostor nekako zapreti. Tako, kot izven uradnega delovnega časa ne moreš v Mercator, tako ima najbrž tudi najemnik na Starem gradu pravico, da vzpostavi svoj red, kajne? Ograja pa je bila postavljena tudi zaradi številnih vlomov in vandalizma, ki se je na Starem gradu dogajal kot po tekočem traku. To lahko preverite tudi na policiji, kamor sva redno vlagala prijave, vendar storilci niso bili nikoli odkriti. V bistvu naju je bilo vsakič, ko sva prihajala na Stari grad, kar nekoliko strah kaj bo spet narobe, kaj bo spet manjkalo, kaj bo polomljeno, uničeno…«
Na vprašanje, če bosta Stari grad zapustila v roku, ki jima ga je naložilo sodišče, je Marko Ručman povedal: »Uradni rok za izselitev je 15. november. Midva se bova izselila takrat, ko se bova lahko, jaz sem bolan, in nimam namena hiteti.« ter dodal, da je zaradi vseh skrbi preživel tudi infarkt, ter da je selitev tudi precejšenj logistični zalogaj, saj se je tekom let na Starem gradu nabralo veliko opreme.”
O možnosti, da ju Občina Kamnik utegne iz prostorov izseliti tudi s prisilno deložacijo, najemnika odgovarjata: “Kar naj, če želijo občanom narediti še več stroškov. Z vložki v Stari grad imava plačano najemnino še za naslednjih 9 let, do leta 2023, česar pa na občini nočejo slišati. Na koncu bo vse skupaj padlo na pleča občanov, kajti zoper Občino Kamnik sva vložila odškodninsko tožbo. Odškodnina se nanaša na čas, ko so nama protipravno odvzeli delovni čas in devet let najemne pogodbe, ter na izgradnjo vodovoda, saj KPK sedaj na ta vodovod, ki sva ga midva zgradila in financirala priklaplja nove uporabnike brez kakršne koli refundacije za naju in brez najinega soglasja. To je edini postopek, ki ga še vodiva proti Občini Kamnik. Tožba zoper Občino Kamnik je bila vložena kakega pol leta kasneje, ko je občina vložila tožbo za izpraznitveni postopek. Sodnica je postopke ločila in kot poseben postopek gre le-ta od začetka.« ter dodajata, da jima pri vsem skupaj ne gre zgolj za odškodnino, ampak tudi za princip in za to, da bi bili slednjič na odgovornost morda klicani tudi posamezni uradniki z Občine Kamnik.
Marko in Vesna Ručman pravita, da jima je, z odločbo sodišča, da morata zapustiti Stari grad, na nek način pravzaprav odleglo, saj sta, po vseh težavah, ki jima jih je tekom let povzročila občinska uprava že zdavnaj izgubila vsakršno veselje do tega, da bi na Starem gradu, kjer sta pustila nemalo truda, denarja, časa in tudi zdravja, sploh še karkoli počela, oz. kot je rekla Vesna Ručman: “Vesela sva, da se je zadeva nekako končala. V bistvu sva si nekako kar oddahnila, ker naju vse skupaj že ubija. Od aprila sploh nisva več gor, le prvomajski golaž sva pripravila za stalne stranke… Marka je avgusta infarkt, šlo nama je trinajst let življenja… Nadaljnjih devet let bi bila samo še kazen.“ Marko Ručman pa je dodal: “Skoraj 100% sem prepričan, da kdorkoli bo prišel na Stari grad kot najemnik, bo zelo težko uspel. Vsaj dokler občinski uradniki ne bodo doumeli, da brez sodelovanja z realnim sektorjem, tudi oni ne bodo imeli za svoje preživetje. Zaenkrat je žal tako, da kjer imajo javni uslužbenci prste zraven, se ne da delati. Midva sva imela samo željo po poštenem delu in seveda s tem tudi po poštenem zaslužku, kar nama je bilo pa uspešno preprečeno s strani kamniške občinske uprave.”
Kdaj in kako se bo zgodba o Starem gradu slednjič le razpletla še ne vemo. V neki meri najbrž že kaj kmalu, saj je Občina Kamnik že napovedala, da bo v primeru, če najemnica do postavljenega roka ne bo predala objekta nazaj v posest občine, predlagala izvršitev sodbe preko sodišča ter, po prevzemu objekta nazaj v posest, vzpostavila v stanje, da bo možna njegova čimprejšnja oddaja v najem.
Dokončno zgodbo o Starem gradu, pa bodo premleli in namleli sodni mlini.
