Sodeč po množici občank in občanov, ki so se sinoči udeležili proslave v počastitev Dneva državnosti na kamniškem glavnem trgu bi lahko sodili, da imamo Kamničani svojo državo in domovino še vedno radi, dasiravno nas včasih preveva tudi občutek, da »naša mati domovina« postaja vse bolj mačehovska.
S prihodom praporščakov lokalnih veteranskih in domoljubnih organizacij, se je proslava začela z zvoki himne v izvedbi Mestne godbe Kamnik, prisotne pa je najprej nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda mag. Zvonko Cvek, ki je v svojem odločnem nagovoru opozoril na pomen dejanj iz preteklosti, ki so pripravila pot in olajšala osamosvojitev, ob tem pa kritično okrcal politiko in politike, ki se napajajo z delitvami, izkoriščanjem bolečih spominov iz preteklosti ter si pojem demokracije, v prepričanju svojega edinega prava, razlagajo povsem po svoje.
Nič manj odločen in kritičen ni bil v svojem govoru niti slavnostni govornik, župan Marjan Šarec, ki je v nagovoru spomnil na dogodke izpred štiriindvajsetih let in prej, kajti po besedah župana se naša zgodovina ni začela pisati šele z volitvami 1990, ampak že precej prej.
Župan je opozoril, da imamo po 24. letih lastne države, še vedno precej težav, ki izvirajo iz t.i. tranzicije, za katero ima občutek, da bo trajala v nedogled, saj to bržčas ustreza nekaterim, ki svojo moč in vpliv črpajo iz ideoloških sporov, ki se vlečejo še iz časov izpred sedmih desetletij. Po besedah župana mlade zanimajo povsem druga, konkretnejša vprašanja, žal pa Slovenke in Slovenci državo vse bolj dojemajo kot sovražnika, pri čemer nekateri bogokletno preklinjajo celo Rudolfa Maistra, češ, da bi jim bilo bolje v Avstriji, ob čemer človeka lahko samo zmrazi. Ampak, kot je dejal župan, z državo upravljajo ljudje z imeni in priimki, zato bi bil čas, da se jih pokliče na odgovornost. Ne le ministre in predsednika vlade, ki prihajajo in odhajajo, ampak tudi državne uradnike, ki ostajajo na položajih, so domala večni, ne prevzemajo pa nobene odgovornosti. Kot primer je navedel zaplete z Nujno medicinsko pomočjo, kjer je neka t.i. strokovna delovna skupina pripravila pravilnik, ki je skregan z logiko, saj namesto, da bi odpravljal pomanjkljivosti, ruši utečeno v zameno pa ponuja slabo alternativo. Ti in takšni uradniki so tisti, ki so nasprotniki ljudi. Domala v isti sapi se je župan pridušal tudi nad vlado, ki požira dane obljube in otežuje delo občin, oz. kot je župan dejal: »Ta vlada je vlada akademikov, ki niso bili, razen redkih izjem, še nikoli na izvršilni funkciji, da bi videli, kaj je realnost.«
V nadaljevanju govora se je župan dotaknil še nespametne razprodaje državnega premoženja, precejšno pozornost, pa je namenil tudi ideološkim razpravam o dogodkih izpred sedmih desetletij ter sovražnemu govoru anonimnih spletnih komentatorjev, ki si ne upajo javno izpostaviti in stati za svojimi besedami tudi z imeni in priimki, pri čemer se ni izognil nedavnih polemik, ki so nastale ob preimenovanju knjižnice: »Medtem, ko se nekateri ukvarjamo s temami, ki še kako zadevajo prebivalstvo in so razvojne, so drugi še vedno v ideoloških razpravah o dogodkih pred 70. leti.
Spletna omrežja so polna sovražnega, žaljivega in skrajno ponižujočega govora. Velikokrat skritega za anonimnimi vzdevki, kar ni pošteno. Kdor komentira, naj se izpostavi. Ugotavljam, da gre večini teh Facebook komentatorjev zgolj za ustvarjanje nemira in politizacijo, za pesnika, denimo, do včeraj še vedeli niso. Sedaj se je razvnela javna razprava, ki bi se morala že prej. Zanimivo pa je pa je, da okrogle mize o pesniku prirejajo literati iz Ljubljane, večina od njih pa sodi v prepoznavno politično okolje. Če jim je pesnik Balantič tako blizu kot pravijo, bi morali že zdavnaj predlagati poimenovanje kakšne državne ustanove po njem. Ne bomo dovolili nikomur, da Kamnik izrablja za svoje politična ali kakršna koli drugačna prepričanja. Dejstvo je, da javne razprave pred uvrstitvijo točke na Občinski svet ni bilo in to je treba priznati, ne glede na vsa pisanja, mnoga med njimi popolnoma neprimerna in skrajno žaljiva, največkrat v stilu naši-vaši. So si pa zagovorniki in nasprotniki poimenovanja edini v eni stvari. Oboji trdijo, da jih je več. Če bo šla stvar zelo daleč, je možen tudi razpis referenduma, kar pa bo edini verodostojen pokazatelj dejanskega stanja razpoloženja ljudi glede vprašanja imena knjižnice in koliko katerih dejansko je.
Ja, spoštovane gospe in gospodje, to je naša realnost, tako kamniška, kot slovenska. Ukvarjamo se s problemi, kjer je možno razplamtevati sovraštvo, zaničevanje in podcenjevanje, namesto, da bi se ukvarjali z razvojnimi problemi. Mene bolj skrbi dejstvo, da nimamo učinkovitega boja proti korupciji, da je možno izigravati sistem z zdravniškimi opravičili, da nobena sodba ne zdrži, da mečemo milijarde v banke, ki jih bomo potem poceni prodali, da ne poberemo davkov, da mladi, ki smo jih izšolali, odhajajo v tujino, kjer jih sprejmejo z odprtimi rokami, saj zgolj požanjejo tam, kjer niso sejali. Poleg vsega se gremo še reforme v zdravstvu, ki so namenjene lobijem.«
Svoj govor je župan zaključil z verzi: »Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj, ti prekrasna, ti edina, meni si zemeljski raj. Tuje šege, tuje ljudstvo so prijat’li, bratje ne, slava le slovansko čustvo, srce moje veseli.« ter dodal, da se moramo zavedati kdo in kaj smo, počastiti uspehe, priznati napake ter pustiti medsebojna obtoževanja, da bo Slovenija lahko postala bolj prijazna do vseh, prisotnim pa z željo po miselni svobodi, ki leži predvsem na mladih, čestital ob prazniku domovine.
Na odlično pripravljeni proslavi je bila dana beseda tudi mladim, ki so, s pomočjo velikega monitorja, na katerem so se predvajala njihova razmišljanja, pretežno mladi, pa so ustvarili tudi scenografijo in spremljevalni kulturni program v katerem je nastopila Mestna godba Kamnik, pevka Mateja Starič in harmonikar Janez Dovč ter recitator Gregor Gruden.
