Galerija Dika, v kateri svoja dela trenutno razstavlja Alenka Sušnik, je v petek zvečer, 28. 8. 2017, zaživela v utripu družbeno kritične predstave, v kateri so moči združili čistilka čevljev, bosonogi aforist in kratkohlačni ulični nastopač.
Ob tokratnem dogodku na Maistrovi 14, pa niso zaživeli zgolj prostori galerije, ampak tudi njeno dvorišče. Eno številnih tovrstnih, prelepih, vendar javnosti vse preveč skritih in premalokrat uporabljenih kamniških dvorišč, ki naravnost vabijo k oživitvi in pogostejšemu, ne le zasebnemu, ampak tudi javnemu obiskovanju.
Dvorišče Galerije Dika so člani in članice Likovnega društva Senožeti, ki v tesnem sodelovanju s svojci Dike Dolenc – Majce, po kateri je galerija poimenovana, skrbijo za upravljanje rosno mlade kamniške galerije v stari hiši, tokrat oživili in obljudili s pomočjo trojice akterjev: Miše Gams, bržkone najbolj izobražene slovenske čistilke čevljev, bosonogim aforistom Andrejem Kosom iz Vrhnike in pridnim možicem Goranom Završnikom, zastavonošo kamniških uličnih nastopačev ter od nedavnega tudi mačjegrajskim graščakom.
Umetnost in Kultura, navidezno oboževani rdečelično zali dekli častilcev dekorja in samooklicanih ljubiteljev vsega lepega, sta v resnici zgolj hudo zgarani prostitutki, ki zavoljo boljšega prometa neradi in le redko komu razgrneta zavese leporečnega in lepopodobnega slepomišljenja, saj jasna luč razkrije prah in pajčevine, oguljenost in raztrganine na preprogi vsakdanje ignorantske ležernosti.
Le kdo bi si namreč belil glavo z mislijo, da so tisto luštkano bluzico, ki je kot nalašč za obisk kulturne prireditve, šivale lačne otroške roke nekje na drugem koncu sveta, da so zloščeni čevlji prišli izpod rok nekoga, ki si čevljev sploh ne more privošči…
Takšne črne misli se morda rojevajo zgolj v glavi kakega razočaranega diplomanta, magistra, doktorja… , ki je naivno verjel propagandi nekdanjih časov, da so vsem dane enake možnosti in je moč, če že ne ravno uspeti, ampak vsaj preživeti, s pridnostjo, poštenostjo, učenjem…
Seveda je moč priti daleč tudi bos, le podplati večkrat zakrvavijo, sčasoma pa koža postane debelejša, bolj neobčutljiva, le misel in vest je potrebno umiriti, da z resnico sezutega človeka ne zanese nazaj v primež zavisti in občudovanje zlatouokvirjenega potrošniškega čaščenja kurjih očes.
In mogoče je trojica nastopajočih na dvorišču stare mestne hiše, v kateri se je v starih časih nekdaj dobro ter obilno pilo in jedlo, s svojim nastopom, kritično pesmijo, robatim aforizmom ali samoironičnim nastopom, z boso nogo pohodila tudi kako nezavedno kurje oko ter vzbudilo nekoliko manj lepo misel in pomislek.
Tudi zato, da bi kak korak v prihodnje morda zapustil še kako drugačno sled, sezul čevlje in zagazil tudi v katerega izmed črepinjastih tabujev samoumevnosti.
