Šestega pohoda bosonogih na Vovar se je udeležilo kar 150 pohodnikov iz različnih krajev Slovenije. Največ iz kamniške občine, prišli pa so tudi s Kočevskega in Primorske.
Gozd nad Kamnikom, sobota, 19. 6. 2021 – Že pred gasilskim domom v vasi Gozd nad Kamnikom so pohodnike vodile table z napisi do domačije Jožeta Sodnika, kjer so se že malo po osmi uri pričeli zbirati bosonogi na 940 metrov visoki Vovar. Na pot so bosonogi krenili ob deveti uri.
Pohod je zelo uspešno organiziralo Društvo Dogodek Kamnik, sekcija Bosonogi, ki jo vodita domačina Pavel in Irena Žvelc. Šestega pohoda se je udeležilo 150 bosonogih iz številnih krajev Slovenije, tudi s Primorske, največ pa iz kamniške občine. Pri zelo uspešni izvedbi letošnjega pohoda so sodelovali tudi krajani vasi Gozd.
Zborno mesto in cilj sta bila na Sodnikovi domačiji v Gozdu, na domačiji glavnega pokrovitelja Jožeta in Primoža Sodnika na Gozdu nad Kamnikom, kjer je bilo za vse udeležence zelo dobro poskrbljeno. Z ubranim petjem pa so udeležence pohoda navdušili pevci Homski tički.
Pred odhodom na pot je vse bosonoge pozdravil organizator pohoda Pavel Žvelc in jim dal kratka navodila, pohodnike pa je blagoslovil župnik Pavel Pibernik, ki je opravil kratek obred in udeležencem zaželel, da bi v prijateljski družbi na poti uživali in se vsi vrnili brez poškodb in brez večjih težav premagali 5,2 kilometra dolgo pot na hrib Vovar.
Letošnja krožna pot je nekoliko daljša, a tudi primerna za najmlajše pohodnike, ki sta jo letos spomladi uredila Irena in Pavel Žvelc. Ob poti na Vovar pa sta nasadila trajnice v stare planinske čevlje. Te dni trajnice že lepo cvetijo.
Ob prihodu so vsakega pohodnika prijazno sprejeli, ob prijavi pa so pohodniki prejeli spominske majice z logotipom bosonogih in plastenko vode, nato pa so se podali navkreber proti Vovarju in prehodili 5,2 kilometra dolg krog poti. Za vse udeležence pohoda so dodatno poskrbeli za prvo pomoč, kajti v dveh nahrbtnikih na začetku in koncu kolone so bila sredstva za prvo pomoč. Na vrhu Vovarja so si bosonogi privoščili kratek odmor, se vpisali v knjigo pohodnikov, pozvonili na zvon želja in se podali nazaj do Sodnikove domačije, kjer je bilo družabno srečanje s podelitvi medalj.
Po vrnitvi z Vovarja do Sodnikove domačije, jih je čakalo veliko leseno korito s čisto vodo, kjer so se bosonogi lahko umili noge, v katerem so najbolj uživali otroci. Vsi pohodniki so se vrnili brez poškodb.
Bosonogi so se nato okrepčali z okusnem golažem ter vodo, da so lahko potešili žejo in lakoto.
Okusen golaž sta jim postregla Franci Žvanut in Irena Žvelc, od gostitelja Jožeta Sodnika pa so pohodniki prejeli spominske medalje in praktične nagrade. Vseh trinajst bosonogih, ki so bili na Vovarju na vseh petih pohodih, pa so prejeli iz rok kamniškega župana Mateja Slaparja posebna priznanja organizatorja.
Kot je povedala Irena Žvelc » Smo majhna skupnost, ki druži dobre in vesele ljudi, ki vedo, da hoditi bos in imeti stik z zemljo, pomembno prispeva za zdravje vsakega človeka«. Nagrade za vse bosonoge so prispevali obrtniki in posamezniki iz okolice Kamnika in sosednjih občin, katerim so se organizatorji še posebej zahvalili.
Posebno zahvalo pa so izrekli Jožetu Sodniku za vsestransko pomoč pri izvedbi prireditve.
Med pohodniki pa smo slišali, da bosa hoja koristi mladostnikom in starejšim. Ne izboljša samo telesne drže, ampak tudi ravnotežje in koordinacijo telesa. Draženje podplatov, ki so v neposrednem stiku s podlago, spodbuja delovanje možganov in drugih organov, kar izboljša zdravje, spomin in preprečuje prezgodnje staranje.
Lahkotno sta stopala tudi najmlajša pohodnica triinpol letna Vita Hribar in najmlajši pohodnik štiriletni Jakob Avbelj, še posebej poskočna pa sta bila najstarejša pohodnika 85- letna Vilijem Dolenc iz Ljubljane, najstarejša letošnja pohodnica pa je bila 80-letna Joži Klemenc. Povedali so, da so bili navdušeni nad organizacijo pohoda, druženjem in praktičnimi nagradami.
Pohoda se je udeležila tudi šestčlanska družina Hribar iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini starša Miro in Katja ter otroci Iza, Filip, Urban in Vita. Med pohodniki pa je bil tudi 70-letni Tone Sušnik iz Mekinj, ki je imel največje brke med pohodniki, na pohod pa se je pripeljal z motorjem.
Je tudi član društva Dogodek v Kamniku, ki dvakrat mesečno šestnajst pohodnikov pripravi okoli 25 kilometrov dolga pohoda.
Ker so se vsi pohodniki zavedali trenutne situacije, so s skupnimi močmi skrbeli, da je bil pohod varen.
Janez Kuhar
