Včeraj so v Plečnikovi veliki čitalnici v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani podelili nagrade Zveze bibliotekarskih društev Slovenije – stanovske nagrade, ki jih podeljujejo knjižničarji za izjemne dosežke na strokovnem področju. Minister za kulturo Anton Peršak je v nagovoru izpostavil pomen poslanstva, ki ga knjižničarji opravljajo pri spodbujanju kreativnosti in širjenju znanja. »Brez zelo uspešne dvojice Prešerna in Čopa, tudi verjetno ustvarjalnost in znanje ne bi bistveno vplivala na identiteti naroda«.
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), krovna organizacija slovenskih knjižničarjev, ki je 21. 12. 2016 stopila v 70. leto delovanja, podeljuje svojim članom javna priznanja in nagrade za dosežene rezultate na področju knjižničarstva: Čopovo diplomo, Čopovo priznanje in Čopova plaketo. Čopova diploma in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku stroke.
»Nagrade, ki jo letos s ponosom prejemam tudi sama, so pomembna motivacija za celo stanovsko knjižničarsko skupnost. Tisti, ki jo prejmemo, smo potrjeni v svojih prizadevanjih. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, ki nagrade podeljuje, pa je nosilec vrednot in tudi žlahtne tradicije, ki iz posameznikov tvorijo knjižničarsko skupnost. Skupaj pa smo močnejši pri oblikovanju stroke in pogojev za dobro delo in za to, da nas lahko uporabniki še z večjim veseljem uporabljajo. Če kdo dvomi v knjižnice, naj si predstavlja naše življenje brez njih in brez knjižničarjev.« je ob prejemu nagrade izpostavila letošnja prejemnica Čopove diplome, mag. Breda Podbrežnik Vukmir.
Čopovo diplomo strokovna javnost podeli knjižničarjem za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je širšega pomena in prispeva k ugledu in napredku knjižničarske stroke. Čopovo priznanje strokovna javnost podeli knjižničarjem za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti. Čopovo plaketo strokovna javnost podeli organizacijam, društvom ali partnerjem, ki podpirajo delovanje knjižnic in izvedbo projektov.
»Biti med prejemniki najvišjih državnih nagrad za izjemne uspehe na področju knjižničarstva je prav posebna čast. Diploma potrjuje zaupanje stanovskih kolegov v moje dolgoletno delovanje, ki ni zgolj strokovno delo, je poslanstvo v imenu vseh uporabnikov slovenskih knjižnic. Poslanstvo, ki ga s kolegicami in kolegi knjižničarji izvajamo skupaj, da bi postopno uspeli utrditi spoznanje, da so knjižnice s svojimi storitvami ena najpomembnejših mrež v sistemu vrednot, saj predstavljajo odprtost in enakopravnost ter posredujejo zavedanje o pomenu znanja v družbi. Znanja, ki je gibalo napredka vsakega posameznika in razvoja družbe kot celote. Ob kritični presoji preteklih dosežkov bo naše delovanje usmerjeno v prihodnost, v nove izzive.« je ob podelitvi nagrade strnila svoje občutke prejemnica Čopove diplome mag. Tatjana Likar. Ob tem pa je povedala, da je za njeno usmeritev na področje knjižničarstva najverjetneje kriva srednješolska matematika. »Ker sem pač vedno rada brala, in sem nasedla predstavi, da je za delo v knjižnici potrebno le brati in imeti rad knjige. Danes vem, da je to osnova na kateri se gradi, za delo v knjižnici pa so danes potrebna različna znanja in ključen je razvoj sodobnih kompetenc.«
Čopovo diplomo za leto 2016 prejmeta mag. Breda Podbrežnik Vukmir in mag. Tatjana Likar. Čopovo priznanje za leto 2016 prejmejo mag. Urška Bajda, vodja šolske knjižnice v OŠ Tončke Čeč Trbovlje ter v Javnem zavodu Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Barbara Bračič Fabjančič iz Mestne knjižnice Ljubljana in Roža Kek, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje. Letos podeljeno Čopovo plaketo prejmeta dr. Martin Žnidaršič in EBSCO Information Services.
Besedilo in utemeljitev: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Fotografije: Milan Štupar
Prejemnica Čopove diplome za leto 2016 je
mag. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Utemeljitev
Breda Podbrežnik Vukmir s Čopovo diplomo
Nižjo bibliotekarsko svetnico in magistrico bibliotekarskih znanosti Bredo Podbrežnik Vukmir je knjižničarstvo zaznamovalo že v srednji šoli, ko je delovala v knjižnici tedanjega Delavsko prosvetnega društva Svoboda na Duplici, in usmerilo njeno poklicno pot. Leta 1993 je prevzela vodenje Matične knjižnice Kamnik, danes Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. S številnimi inovativnimi projekti, kot so Kamniške pravljične poti in pravljično-pripovedovalski festival, skupaj s sodelavci skrbi za oživljanje kamniških ljudskih pravljic in povedk, krepi zavest o kulturni dediščini ter vzpostavlja sinergijo z lokalnimi kulturnimi društvi. Breda Podbrežnik Vukmir ima posluh za potrebe in želje uporabnikov. Tako je tudi po njeni zaslugi leta 1997 začela delovati potujoča knjižnica, leta 2005 Krajevna knjižnica Komenda, leta 2010 pa Krajevna knjižnica Šmarca, kar je pomemben prispevek pri širitvi knjižnične mreže. Pod njenim vodstvom je knjižnica leta 2009 prejela certifikat kakovosti ISO 9001.
Ves čas skrbno sledi polemikam, analizam in rezultatom na knjižničarskem in knjigotrškem področju ter v dialogu s sodelavci odkriva nove priložnosti delovanja splošnih knjižnic. Ima več kot 20-letne izkušnje z organiziranjem in vodenjem kulturnih in drugih prireditev z namenom promocije knjižnice in bralne kulture, s poudarkom na bibliopedagoških vsebinah za sistematično vzgojo šolarjev v samostojne uporabnike knjižnic.
Ob svojem rednem delu se je s svojo aktivnostjo uveljavila tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Leta 2005 je prevzela vodenje Sekcije za splošne knjižnice. Sicer utečenemu delu Sekcije je v osmih letih vodenja in dveh letih delovanja v izvršnem odboru dodala prepoznavnost med stanovskimi kolegi.
Breda Podbrežnik Vukmir pogosto predava na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih. S svojo dejavnostjo aktivno prispeva k promociji dejavnosti splošnih knjižnic in k širjenju zavesti o pomenu le-teh, tako v slovenskem prostoru kot tudi v tujini, ter skrbi za ugled stroke in knjižničarjev. Dan slovenskih splošnih knjižnic je prav z njenim delom postal prepoznavna oblika praznovanja, saj se splošne knjižnice vsako leto 20. novembra povežejo v promocijsko akcijo ter skupaj nastopijo v slovenskem kulturnem prostoru. Prav po zaslugi Brede Podbrežnik Vukmir je ta dan postal ne le praznik knjižničarjev, ampak tudi praznik vseh uporabnikov knjižnic.
Delo Brede Podbrežnik Vukmir odlikujejo tudi izjemna bibliografija, poleg strokovne podkovanosti pa predvsem empatija do ljudi, domačega okolja in pisane besede.
Za izjemen prispevek pri krepitvi družbenega položaja knjižnic in knjižničarske stroke ter za njen prispevek k razvoju in afirmaciji knjižnic ji Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje Čopovo diplomo za leto 2016.
