Na Karlovo soboto, ko so bile oči svetovne javnosti uprte v dogajanje na britanskem dvoru, so Brezjani samosvoje okronali svojega kralja. 13. tek na Vovar je namreč postregel z novim nespornim zmagovalcem.
Štirinajstletni Ažbe Lužar je zahtevno tekaško preizkušnjo (skoraj 5-kilometrsko progo s 400 metri višinske razlike) premagal v pičlih 32 minutah. Ob razglasitvi rezultatov je svojo zmago objasnil z besedami: »Zmaga ni bila vprašljiva, saj ni bilo nobene pametne konkurence,« kar je sicer naletelo na buren odziv navzočih sotekmovalcev, a neuradno smo izvedeli, da se je fant na najbolj peklenskem klancu zaradi hudega napora boril z mislijo, da bi se raje predal, se ulegel na hrbet in malo posončil.
A misel na predajo so mu iz glave izbili hitro bližajoči se koraki njegovega očeta, Tea Lužarja. Da bi vendarle nasmodil očeta, je zbral še zadnje atome moči in jo porinil proti vrhu. Teo se je moral, hote ali ne, na koncu sprijaznili zgolj z drugim mestom. A tudi to je bil zanj velik uspeh, saj se je po dveh letih, ko so ga pestile poškodbe, tako uspešno vrnil v sam vrh tekmovalne brezjanske karavane.
Tretje mesto je zasedel vražji in neustavljivi Jože Grčar, ki je najbolj zvest, vztrajen in zagret privrženec tradicionalnega teka. V trinajstih letih se lahko pohvali z izjemno konstantnim rezultatom, ki mu je skoraj vedno prinesel tudi zmagovalne stopničke.
Takoj za njim je ciljno črto pretekel mladi Miha Pavli, ki z rezultati iz leta v leto izkazuje svoj izjemni napredek. V treh letih je namreč svoj čas izboljšal za več kot 10 minut.
Poleg Tea smo na progi kar tri leta pogrešali tudi Bojana Zvržino. Ne več rosno mlad, a trdne volje in dobre tekaške forme, je na vrh 940 metrov visokega vaškega očaka pritekel v 45ih minutah. Močan Prelesnikov klan je s šestim mestom kot prva ženska dopolnila najstarejša udeleženka Anka Starovasnik. Na poti do cilja ji je prijazno delal družbo dobrodušen in vedno nasmejan Žan Grčar. Najmlajša tekačica Neža Pavli, ki še ni dopolnila deset let, je na vrh pritekla kot osma, pot pa je letos premagala brez težav z orientacijo. Pri tem ji je bila nedvomno v pomoč tudi »tekaška metla« Mihela Gabrovec, ki je lepo sklenila letošnje tekmovanje. No, v posebni kategoriji »peš na Vovar v pasji družbi« velja omeniti še Aleša Arkota, ki se je tokrat požrtvovalno odrekel dirki in prevzel vlogo pasje varuške.
Po predahu, objemih in čestitkah so se tekmovalci skupaj z navijači odpravili nazaj proti vasi, kjer jih je na Prelesnikovi domačiji že čakal okusen Osolnikov golaž. Poglobljena analiza teka in drugih »tekočih zadev« se je zaradi obsežne vsebine zavlekla v pozno popoldne. Vedro razpoložene druščine ni pregnal niti roj razdraženih čebel, ki so poskrbele, da so se izbrancem nehote povečali nosovi, ušesa in veke. Na srečo se je vse srečno končalo.
Danes Brezjani počivajo in okrevajo. Od včerajšnje obilice smeha jih namreč vse boli.
Bojana Lužar
