Navkljub hladnemu jutru je bil kamniški Glavni trg že zjutraj poln življenja. Zadnja sobota je namenjena domačemu sejmarjenju in stojnice so se znova šibile pod številnimi domačimi dobrotami, ki jih ponujajo lokalni pridelovalci.
Tokrat je bil sejemski dan še bolj raznobarven in raznolik, saj so se ponudnikom hrane pridružili še domači oblikovalci in izdelovalci unikatnih izdelkov, ki se, kot v posmeh domačemu jeziku, združujejo pod tujejezičnim imenom, ki ga tudi tokrat – nalašč in iz protesta – ne bomo omenili. Na stojnicah je bilo moč najti vse mogoče izdelke, od nakita, darilc, igrač, okraskov in oblačil, do volnenih nogavic, šalov in kap, ki bodo v prihajajočih hladnih dneh znali priti še kako prav.
Na osemnajstih stojnicah so se z pridelki in izdelki predstavili, zdaj že stari znanci tržnega dneva Okusi Kamnika – Podeželje in Eko: Bio Iris – biološko dinamična kmetija pri Vodiškarju, Ekološka kmetija Trebušak, Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline, Kmetija Pr’ Gabršk, Kmetija Pr’ Prajz, KmetijaPr’ Kajet, Kmetija Pr’ Anžič,Kmetija Pr’ Španc,Kmetija Jenko, Domače mesnine Soud, Zelenjavni vrt Tina, Rokodelstvo Damjana Spruk, hiša slaščic Tarangela in Meso Kamnik z mesarjem Antonom.
Na dveh stojnicah, ki sta običajno namenjeni promociji kamniških gostincev sta se tokrat predstavili gostilna Špajza iz Šmarce pri Kamniku,ki je obiskovalcem ponujala brezplačne obložene kruhke s trničem, ter gostilna Pri Flegarju iz Motnika, kjer je bilo moč poskusiti izvrstno domačo pogačo in še precej drugih odličnih domačih in skorajda pozabljenih dobrot.
Ker je sv. Martin domala pred vrati in iz vode že nastaja vino, so bili tokratni gostje kamniškega tržnega dne predstavniki Izletniške kmetije in vinogradništva Šenveter iz iz občine sv. Ana v Slovenskih goricah, ki so, poleg izvrstnih vin, ponujali nič manj slastno tlačenko in domače klobase.
Ker so se pravkar začele krompirjeve počitnice (nekdaj so jim, spričo dneva mrtvih, otroci rekli tudi mrtvaške), je bilo z delavnico poskrbljeno tudi za najmlajše, ki so se, v čast skorajšnjega praznovanja keltskega novega leta, zaposlili z izdelovanjem netopirjev. Keltsko novo leto, oz. večer, ko duše rajnih na svet pridejo obujat spomine in morda tudi nekoliko ponagajat živim, je starodaven praznik, ki je bil nekdaj doma tudi v naših krajih, le s to razliko, da se je nekdaj, namesto buč, saj jih takrat še niso poznali, dolblo in z lučkami krasilo repo. Starodavni praznik je bil s pokristjanjevanjem demoniziran – noč čarovnic in drugih demonskih bitij, ker pa navad naših prednikov ni bilo moč kar tako izkoreniniti, je bil predelan in preimenovan v dan vseh svetnikov. Ampak to je že druga zgodba. Otroci so se, ne glede na vse, z izdelovanjem netopirjev prav zabavali in najbrž bodo z njimi opremili tudi doma izdolbeno bučo.
Hladno jutro se je, preoblečeno v sončne žarke, sprevrglo v prijetno sobotno dopoldne, ki je kar vabilo k martinčkanju na osončenih delih Glavnega trga in kdor si je uspel izboriti svoj prostor pod soncem, se mu ni nikamor več mudilo.
Naslednji tržni dan bo zadnjo soboto v novembru, ko bo na Glavnem trgu najbrž dišalo tudi že po kuhanem vinu in čaju z različnimi visokooktanskimi dodatki.
Zatorej, na svidenje čez en mesec.
