2. maja leta 2012 je minilo natanko 250 let, odkar je nekdanji komendski župnik Peter Pavel Glavar na svoj 41. rojstni dan blagoslovil vogelni, temeljni kamen za novo cerkev sv. Ane v Tunjicah na mestu, kjer je do tedaj stala manjša gotska cerkev, ki je bila prvič omenjena v dokumentih 19. julija 1510.
V spomin in počastitev te obletnice je bila izdana knjiga Baročna lepotica na Bukovem griču. Knjiga je kmalu po izidu pošla. Zaradi velikega zanimanja zanjo smo letos izdali prenovljeno in dopolnjeno izdajo. V njej so upoštevana nova dognanja o naši cerkvi in njeni zgodovini. Našel se je tudi podatek o posvetitvi cerkve sv. Ane, ki se je iskal več let. V vizitacijskem poročilu je zapisano, da jo je posvetil škof Wolf 23. avgusta leta 1835. Ob tej priložnosti so bile v glavni oltar vzidane relikvije mučencev sv. Faustina, sv. Urbana in sv. Katarine. V prenovljeni izdaji je dopolnjena tudi kronika Tunjic in njene okolice.
Baročna lepotica na Bukovem griču zajema veliko zanimivih podatkov in dejstev. Kronološko si sledi opis zgodovine kraja, predhodnice današnje cerkve, priljubljene romarske gotske cerkvice sv. Ane. Že v 17. stoletju je imela poseben status, kar kaže označba »tempelj« v popisu leta 1684 – Templum Divae Matris Annae – kar pomeni svetišče svete matere Ane. Del njene opreme je ohranjen še danes: na križevem oltarju visi Križani, nad spovednico Metzingerjeva slika sv. Izidorja, relikviarij z relikvijo sv. Ane pa je shranjen v župnišču. Po Steletovih zapisih so domnevno del opreme gotske cerkve tudi kipci sv. Ane Samotretje, sv. Joahima in sv. Jožefa, ki so shranjeni v župnišču in čakajo na restavriranje.
Pred nazornim umetnostnozgodovinskim opisom današnje cerkve nas beseda vodi skozi življenje in delo Petra Pavla Glavarja, ki je med letoma 1762 in 1766 v Tunjicah zgradil našo lepotico. V knjigi je tudi njegova domnevna zadnja pridiga, s katero se je od tunjiških faranov poslovil leta 1766 pred odhodom na gospostvo Lanšprež.
Pregleden opis cerkvene zgodovine od 18. do 21. stoletja nakazuje njeno bogato in gospodarno delovanje. Podrobneje so predstavljene Križmanove orgle in štirje zvonovi. Knjiga se zaključi s pregledom duhovnikov, ki so v Tunjicah opravljali dušnopastirsko delo, in s seznamom tunjiških novomašnikov, redovnic, cerkovnikov in organistov.
Vsem avtorjem Barbari Klanšek, Anžetu Slana, Olgi Stele, Mateju Steletu, Ivanu Nograšku in Mileni Erbežnik Klanšek, ki so z vloženim znanjem, srčnostjo in ljubeznijo pisali in ažurirali besedila za objavo v knjigi, gre zahvala za njihov trud pri nastajanju knjige, ki bo ostala trajen dokument o zgodovini tunjiške fare. Prisrčna hvala Marjeti Humar za jezikovni pregled besedila in vsebinskim pregledovalcem Metodi Kemperl, Francetu Martinu Dolinarju in p. Franciju Seničarju.
Dopolnjeno in prenovljeno izdajo knjige Baročna lepotica na Bukovem griču so omogočili Župnija Tunjice, Občina Kamnik in Društvo Tun’ški glas. Posebna zahvala gre našemu župniku, upravitelju tunjiške župnije, Luku Demšarju za podporo in finančno pomoč, kajti brez te pomoči nam knjige ne bi uspelo izdati.
Obenem pa se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali pri zbiranju gradiva in informacij ter nas podpirali pri našem delu.
Milena Erbežnik Klanšek
Povezava
Knjigo Baročna lepotica na Bukovem griču si lahko ogledate in preberete tudi elektronski obliki:
Baročna lepotica na Bukovem griču.pdf