Tokratno kamniško protestno kolesarjenje, ki je potekalo na svetovni dan okolja, se je v Kamniku odvilo v znamenju ohranjanja narave, risanja s kredo in venčki marjetic.
Zdi se, da »tradicionalne« petkove kolesarske proteste, ki so včeraj, tako kot v več slovenskih mestih, tudi v Kamniku potekali na svetovni dan okolja, s simpatijami in naklonjenostjo spremljata tudi narava in vreme.
Po celodnevni petkovi deževni moči se je namreč pozno popoldan zvedrilo, na kamniškem Glavnem trgu pa se je ponovno zbrala gruča dobrovoljnih in simpatično vztrajnih kolesark in kolesarjev, ki so znova odpeljali nekaj zvončkljajočih protestnih krogov po ulicah okrog kamniške občine.
Še preden so se kamniški kolesarski protestniki, ki se jim v podporo pridružujejo tudi vse številčnejši simpatizerji brez koles, podali na štart že šeste zaporedne protestne kolesarske etape, pa so z venčki marjetic oz. ivanjščic ozaljšane protestnice poskrbele tudi za počastitev svetovnega dneva okolja.
Kot nekdaj, ko so skakljale še ristanc, so z živopisnimi kredami, povsem neškodljivo poživile ter omehčale običajno pusto sivino mestnega asfalta in trdega kamna, med rožicami in srčki zapisanimi sporočili, ki jih bo spralo že prvo pršenje dežja, pa je bilo moč prebrati tudi nekaj pomenljivih napisov in pozivov. Upamo le, da jim, zavoljo njihove dobre volje in ustvarjalnosti, ne bo kdo hotel naprtiti vandalizma in huliganstva.
Krede, za nakup katere utegnejo državljani bržčas že v kratkem potrebovati posebno dovoljenje, če že ne kar orožni list, se najbrž boji zgolj kak oblastni volk. Kot denimo tisti iz pravljice o sedmih kozličkih, ki krede ni uporabljal za risanje rožic in srčkov, ampak jo je goltal zgolj z namenom zavajanja. Takšnih, kredo žročih volkov, ki so jih davkoplačevalski “kozlički” že zdavnaj spregledali, da živijo in uživajo »na kredo« cele države, pa je zagotovo več po najrazličnejših oblastniških pisarnah in uradih, kot v gozdovih.
Kakorkoli že, včerajšnje protestno kolesarjenje po kamniških ulicah, ki ga, za razliko od prejšnjega tedna, tokrat niso varovali oz. nadzorovali policisti, je minilo mirno in brez posebnosti ter brez kakršnih koli morebitnih kršitev, kolesarke in kolesarji pa so ob koncu znova razšli s svojim običajnim »revolucionarnim« pozdravom: »Se vidimo prihodnji petek!«
