Na pobudo Odseka za Varstvo gorske narave PD Kamnik, so prostovoljci, ki smo jih, žal, lahko prešteli na prste ene roke, danes odstranjevali ambrozijo in druge invazivne rastlinske vrste, ki vse bolj intenzivno preraščajo zemljišča ob cesti in bregovih reke Kamniške Bistrice.
Zemljišča ob cesti med zidom nekdanje smodnišnice in reko Kamniško Bistrico, pa tudi marsikje drugje v občini, so v zadnjih nekaj letih postala pravo gojišče najrazličnejših tujerodnih invazivnih rastlin, ki vse bolj izpodrivajo avtohtone rastlinske vrste, njihova rastišča, pa so vse bolj in bolj razširjena. K temu zagotovo največ prispeva neredna košnja, ali sploh nikakršno vzdrževanje omenjenih zemljišč, ki so povečini v lasti države.
Zato je pobuda, predvsem pa delo štirih starejših prostovoljcev Odseka za Varstvo gorske narave PD Kamnik, ki so se danes, kolikor je bilo pač v njihovih močeh, lotili odstranjevanja invazivnih rastlin, vredno posnemanja in vse pohvale, čeprav bi lahko njihovo početje označili tudi za Sizifovo delo.
Njihovo današnje delo je bilo danes usmerjeno predvsem na odstranjevanje močno alergene ambrozije, ki je na teh mestih sicer še ni zaznati v večjih količinah, je pa zato vse polno najrazličnejših drugih tujerodnih invazivnih rastlin.
Posebej hudo je na zemljiščih okrog zapornic na t.i. Velikem jezu, ki so še vedno v lastni nekdanjega KIK-a, sama zemljišča, ki so bila nekdaj redno košena in vsaj približno vzdrževana, pa so se z leti domala povsem zarasla z najrazličnejšim plevelom, predvsem z najrazličnejšimi invazivnimi rastlinami, saj je na tem območju moč najti cele »plantaže« kanadske zlate rozge, velike zlate rozge, žlezave nedotike in najbrž še kopice drugih invazivnih vrst, bržčas tudi ambrozije, še posebej zaskrbljujoče pa je, da se je na območju v bližini zapornic začel razraščati tudi japonski dresnik, katerega korenike lahko prodrejo skozi 5 centimetrov plasti asfalta, zaradi česa povzroča precejšnjo škodo tudi na cestah, stavbah in drugih objektih, zaradi invazivnosti, pa lahko hitro preraste obdelovalne površine, še zlasti travnike, ki se jih ne kosi redno.
Med različnimi rastlinami, ki preraščajo območje v bližini zapornic, je moč opaziti tudi dežen, ampak k sreči gre zaenkrat najbrž zgolj za navadni, ne pa orjaški dežen, čeprav najbrž ne bi bilo slabo, če bi rastišče, za vsak slučaj, preveril kdo z ustreznim botaničnim znanjem, kajti orjaškega dežna si, poleg vseh drugih invazivnih vrst, v naših krajih zagotovo ne želimo.
Večina izmed invazivnih rastlinskih vrst k sreči sicer ni nevarna, ampak povzroča zgolj precejšnjo gospodarsko škodo ter izrinja avtohnoto rastlinje, zagotovo pa tega ne moremo reči za pelinolistno ambrozijo in orjaški dežen, ki marsikomu, ki pride z njima v posreden oz. neposreden stik, lahko povzročita tudi zelo hude zdravstvene težave.
Pobuda, predvsem pa delo, štirih starejših prostovoljcev iz Odseka za Varstvo gorske narave Planinskega društva Kamnik, je zaradi tega vsekakor vredna tako posnemanja, kot tudi vse pohvale, še posebej zaradi tega, ker so svojo delovno akcijo izpeljali z namenom, da bi preprečili širjenje invazivnih rastlinskih vrst v dolino Kamniške Bistrice in v Kamniške planine. Na fotografiji smo ujeli zgolj ženski del čistilne ekipe, medtem ko je bil edini moški predstavnik, ki je reševal čast močnejšega spola, v času fotografiranja zaposlen na povsem drugem koncu.
Žal je ves, resnično nemajhen trud tokratnih prostovoljcev, ki so se lotili puljenja invazivnih rastlin, vsaj zaenkrat, najbrž podoben Sizifovemu delu, saj sami razširjanja invazivnih rastlinskih vrst, ne bodo mogli preprečiti, zagotovo pa ga bodo vsaj začasno nekoliko omilili in upočasnili. Za uspešnejši spopad z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami, ki neusmiljeno izpodrivajo avtohtono rastlinje, bi bila bržčas potrebna kar splošna mobilizacija, vsekakor pa precej večja udeležba prostovoljcev, predvsem pa večja angažiranost občine in tudi države.
Več o tujerodnih invazivnih rastlinah, za katere širjenje smo nemalokrat krivi kar sami, saj so nekatere izmed invazivnih rastlinskih vrst tudi priljubljene okrasne vrste, ki rastejo na (pre)številnih vrtovih, si lahko ogledate na spletni strani: www.tujerodne-vrste.info
