»Če pristni je čebelji med, je prava to nebeška jed, otroci se po njem krepe, in starši se po njem rede, vsak med pa nima te lastnosti, saj tudi medu umetnega je dosti, kar čebelica nam da, to nas poživi in okrepča.«
Čebelarstvo je močno zasidrano v slovensko zavest. Slovenski čebelarji so bili pionirji sodobnega čebelarstva. Iz Slovenije je prišla pobuda za svetovni dan čebel, ki ga od leta 2018 obeležujemo 20. maja.
Skrb za čebele, ki so zelo pomembne tudi za obstoj človeštva, prehaja iz roda v rod in čebelarstvo še danes predstavlja način življenja več kot 12.000 Slovenkam in Slovencem, ki negujejo to dejavnost. V Sloveniji se njihovega izjemnega poslanstva ljudje dobro zavedajo, zato je čebelarstvo močno zasidrano v slovensko tradicijo. Cvetoči travniki in gozdovi so domovanje kranjske sivke, avtohtone slovenske podvrste čebele. Odlikujejo jo lastnosti kot so krotkost, delavnost, skromnost in odličen smisel za orientacijo.
Poleg skrbi za čebele in pridelavo medu so s čebelarstvom povezane tudi kultura, ljudska umetnost na panjskih končnicah ter skrb za zdravje in dobro počutje s čebeljimi produkti. Čebelarstvo v Sloveniji pa ni prisotno le na podeželju, vse bolj pomembni postajajo tudi urbani čebelnjaki.
Na pobudo čebelarjev v Sloveniji vsak tretji petek v mesecu novembru v šolah in vrtcih pripravimo tradicionalni slovenski zajtrk, kjer otroci za zajtrk dobijo tudi med. Tej pobudi smo se pridružili tudi v vrtcu Antona Medveda v Kamniku. V enoti Rožle nas je obiskal čebelar, ki je otrokom in vzgojiteljicam na preprost in zanimiv način predstavil čebele in poklic čebelarja, z otroki pa smo izvedli tudi nekaj dejavnosti na temo čebel.
Na ta način že od mladih nog vzgajamo otroke o pomenu in neprecenljivi vrednosti čebel ter njihove vloge pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanja zdravja.
Čiška Podnar
