Deževnice s streh oz. padavinskih voda nikar ne speljujte v komunalno kanalizacijo, saj boste morali, podobno kot v številnih slovenskih občinah, ki imajo to področje že urejeno, zato plačevati.
Izgradnja novega kanalizacijskega sistema na območjih občine kjer javne kanalizacije zaenkrat še ni, odpira tudi nekatera neodgovorjena oz. preslabo pojasnjena vprašanja, ki pa ne zadevajo zgolj novih, ampak tudi že obstoječe lastnike kanalizacijskih priključkov, kar utegne v prihodnje povzročiti tudi nepotrebno razburjanje, hudo kri ter tudi nepotrebne stroške.
»Davka na dež« v Kamniku zaenkrat še ni zaradi neurejenih evidenc
Eno izmed vprašanj povezanih s kanalizacijo se nanaša tudi na odvajanje padavinskih voda oz. deževnice s streh v komunalno kanalizacijo, kar morajo izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, v našem primeru Komunalno podjetje Kamnik, skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, zaračunavati že od 1. aprila 2014.
Začetek zaračunavanja odvajanja in čiščenja padavinskih vod, ki so s streh speljane v komunalno kanalizacijo, je v nekaterih občinah, ki imajo to področje že urejeno, ob uvedbi povzročilo prave revolte prebivalcev, zaradi preslabe obveščenosti in nepoznavanja problematike, pa se je zaračunavanja storitve je prijelo ime »Davek na dež«.
Kamničani imamo pri vsem skupaj zaenkrat »srečo«, da Občina Kamnik še nima urejene evidence uporabnikov storitev, ki bi obsegala podatke o tlorisnih površinah streh posameznih objektov, kar bi omogočala obračun cene storitev odvajanja in čiščenja odpadnih padavinskih voda s streh, zato nam te storitve zaenkrat povečini še ni potrebno plačevati.
Počasnost oz. »zanikrnost« Občine Kamnik, ki na eni strani (so)podpisuje milijonske pogodbe za nadgradnjo Centralne čistilne naprave, na drugi strani pa ne omogoča zaračunavanja z uredbo predpisanih storitev, je za občane, ki padavinske vode odvajajo v kanalizacijo, trenutno ugodna, prepričani pa smo, da to ne bo trajalo prav dolgo oz. v nedogled. Se pa lastniki objektov v tem času lahko še vedno ustrezno pripravijo ter izognejo nepotrebnemu dodatnemu strošku.
Deževnice s streh ne speljujte v kanalizacijo
Plačevanju odvajanja in čiščenja padavinskih vod se namreč lahko povsem izognete, če vodo s streh, namesto v kanalizacijo, speljete v zbiralnike deževnice, ali ponikovalnice, kajti »davek na dež« oz. stroške storitev odvajanja in čiščenja padavinskih vod, morajo plačevati le lastniki objektov, ki padavinske vode s streh odvajajo v komunalno kanalizacijo.
Za večino lastnikov objektov, ki se na kanalizacijsko omrežje priključujejo na novo, to najbrž ne bo predstavljalo večjega problema, saj imajo v veliki večini vodo s streh že zdaj speljano v ustrezne ponikovalnice, meteorno kanalizacijo ipd., po priklopu na kanalizacijo, pa izpraznjene, očiščene in dezinficirane greznice lahko uporabijo tudi kot zbiralnike deževnice za zalivanje vrta, ali v podobne namene.
Več težav utegnejo imeti lastniki objektov v mestu, ki so že priklopljeni na kanalizacijo, pri tem pa so, deloma zaradi udobja, deloma zaradi pomanjkanja drugih možnosti, denimo ločene meteorne kanalizacije, vodo s streh speljali v komunalno kanalizacijo. Le-ti bodo morali, če se bodo hoteli izogniti plačevanju odvajanja in čiščenja padavinskih voda, zgraditi ponikovalnice oz. na kak drugačen način ustrezno urediti odvajanje padavinskih voda s streh svojih objektov, ali pa se sprijazniti s plačevanjem novih postavk na položnici.
Iz podatkov, ki jih je moč najti na spletu, naj bi »davek na dež«, za povprečno velik objekt, znašal nekje med 4-5 evrov mesečno.
Nesprejemljivo in nesmiselno onesnaževanje pitne vode
Še preden se zaradi »davka na dež« začnete po nepotrebnem razburjati, vzemite v ozir, da gre pri odvajanju deževnice s streh v kanalizacijo, pravzaprav za nesprejemljivo in nesmiselno onesnaževanje čiste pitne vode.
Čista deževnica, ki se v kanalizacijskem sistemu zmeša s fekalnimi in komunalnimi odplakami, postane onesnažena voda, ki v velikih količinah obremenjuje čistilno napravo, kjer morajo tako onesnaženo vodo tudi prečistiti, namesto, da bi imela voda možnost neonesnažena (in brezplačno) ponikniti v zemljo, se izliti v potoke, reke… skratka nadaljevati svoj naravni vodni cikel.
Pri vsem skupaj ne gre za nezanemarljive količine vode. Povprečna letna količina padavin na območju občine Kamnik, znaša nekje med 1300-2000 mm padavin letno (višje in pod hribi več, proti jugu občine manj), kar pomeni, da s strehe s površino 200 m2 , s katere je voda speljana v kanalizacijo, steče okrog 300 ali še več kubičnih metrov čiste vode. To je vsaj še enkrat toliko kot znaša povprečna letna poraba vode v gospodinjstvu na območju občine Kamnik, ki po podatkih CČN znaša 131 m3/letno.
Pojasnila Občine Kamnik
Ker utegne biti problematika v zvezi s plačevanjem odvajanja in čiščenja padavinskih voda kaj kmalu aktualna in vroča tudi v naši občini, smo Občini Kamnik v zvezi s tem zastavili nekaj vprašanj, z Občine pa so nam odgovorili:
»V Občini Kamnik še vedno prevladuje mešan kanalizacijski sistem, preko katerega se odvajajo tako odpadne komunalne kot tudi odpadne padavinske vode, predvsem na območju centra Kamnika. Tu gre predvsem za kanalizacijo grajeno pred letom 1990. Po letu 1990 se je kanalizacija gradila ločeno: meteorno kanalizacijo za odvajanje padavinskih voda in fekalno kanalizacijo za odvajanje odpadnih komunalnih voda. Prav tako je pri načrtovanju in gradnji novega kanalizacijskega omrežja potrebno predvideti ločen sistem.
Oblikovanje cen storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ureja Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12).
Skladno s petim odstavkom 19. člena omenjene Uredbe, se storitve odvajanja in čiščenja odpadne padavinske vode s streh obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinske odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
Za območje Občine Kamnik ni vzpostavljena evidenca uporabnikov javne službe, ki bi obsegala podatke o tlorisnih površinah streh posameznih objektov, in ki bi omogočala obračun cene storitev odvajanja in čiščenja odpadnih padavinskih voda s streh. Pred vzpostavitvijo takšne evidence bodo uporabniki o tem pravočasno obveščeni in vključeni v postopek določitve površin streh, v tem trenutku pa vzpostavitve takšne evidence ni mogoče natančneje časovno opredeliti.
Uporabniki se morebitnemu zaračunavanju te storitve v prihodnosti lahko izognejo z usmerjanjem odpadne padavinske vode na teren, ki omogoča ponikanje, oziroma v zbiralnike za nadaljnjo uporabo (npr. zalivanje vrta, pranje avtomobilov). S tem se poveča poplavna varnost, saj padavinska voda potrebuje več časa, da pride do vodotokov.
V tem primeru ne gre za zaračunavanje deževnice, ampak za zaračunavanje padavinskih vod s streh samo v primeru, če so vode s streh speljane neposredno v kanalizacijo. Kdor nima speljanih padavinskih odpadnih voda v kanal, ne plača nič.«
