Kamniški gasilci so dopoldne posredovali v Podgorju, kjer je, k sreči brez večjih posledic, prišlo do prvega letošnjega dimniškega požara na Kamniškem.
Danes dopoldne, nekaj po 8. uri, so gasilci posredovali v Podgorju, kjer so se, v eni izmed tamkajšnjih stanovanjskih hiš, v dimniku vnele saje. K sreči se dimniški požar tokrat ni razvil v večji požar, ampak je nadzorovano pogorel, so pa gasilci PGD Kamnik, ki so se odzvali klicu na pomoč, s termovizijsko kamero vseeno preventivno pregledali dimnik in njegovo okolico ter izmerili prisotnost morebitnih nevarnih plinov.
Kljub temu, da dimniški požar tokrat ni povzročil kake posebne škote, lahko služi kot zgovoren opomin vsem lastnikom kurilnih naprav, da se je bolje zanašati na dimnikarja, kot samo na srečo. Posledice dimniških požarov so namreč lahko tudi katastrofalne, najboljša preventiva za preprečevanje dimniških požarov, pa je ravno pravočasen obisk dimnikarja, za katerega utemeljeno velja, da k hiši prinaša srečo.
Bolje dimnikar v hiši, kot ogenj v strehi, kajne?
Kako ukrepati ob dimniškem požaru:
- ob požaru takoj pokličite na številko 112 in sporočite nujne podatke;
- dimniški požar lahko omejite tako, da zaprete ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak (npr. priključki na dimnik, dimniška vratca);
- o nastanku dimniškega požara je treba takoj obvestiti vse uporabnike prostorov in stanovanj skozi katere poteka dimnik, nato pa tudi preostale uporabnike oziroma stanovalce stavbe;
- če je mogoče in to ne pomeni nevarnost za vašo varnost, je treba omogočiti dostop do dimnika po vsej višini, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kritičnih točkah dimnika, kot je priključek na dimnik, iztočna in čistilna dimniška vratca, na prehodu skozi strope in streho, na morebitnih gorljivih oblogah in pohištvu ob dimniku ipd.
- dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. Saje se namreč lahko segrejejo tudi do 1000 stopinj Celzija, iz enega litra vode pa lahko nastane tudi do 1700 litrov pare, kar lahko privede do eksplozije v dimniku. Ne odpirajte dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo in, če je treba, pogasijo gasilci. Gašenje dimniškega požara je zahtevno. Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požar na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izžiganje gorljivih oblog v dimniku;
- ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini, predvsem s CO, zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve.
Po končanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kritičnih mestih, še posebej na prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika ipd., nadzorovati še nekaj ur, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga, to je pod 85 stopinj Celzija.
Fotografije: PGD Kamnik
