Pravkar je izšla knjiga Križnikovih pravljic z naslovom Sveti Coprijan. S to knjigo smo po stopetdesetih letih sodelavci Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer se je Križnikovo gradivo hranilo, zdaj vendarle uspeli izdati bogato pripovedno gradivo.
Gašper Križnik je kot preprost ambiciozen čevljar in trgovec zbiral folklorno izročilo v Motniku in okolici, vse do Vranskega. Med njegovimi pripovedovalci so bili kmetje, delavci, gospodinje, vajenci, usnjarji, lončarji, krčmarji, dijaki, vojaki in celo berači. Njihove pripovedi se odlikujejo tako po bogastvu motivike kot po neizumetničenem stilu, živahnosti pripovedi in besedišču, ki ohranja celo zelo specifične izraze za različna orodja, predmete obrtne in delovne dejavnosti, ki so danes že povsem pozabljeni. Kljub številnim tujkam, predvsem germanizmom, pa Križnikovi zapisi ohranjajo pristen motniški govor in srednjesavinjsko narečje s konca 19. stoletja. Pri urejanju smo se odločili za minimalne posege v besedilo z namenom, da imata avtentičnost ter Križnikov zapis prednost pred razumljivostjo ali prilagojenostjo današnjemu knjižnemu jeziku. Zato smo se izognili skoraj vsem posegom v vsebino, odločili pa smo se za nekaj načel jezikovnih popravkov. Popravili smo pravopisne napake, poenotili smo različne zapise besed (gvont – gvant) in različne glasoslovne zapise zaradi narečnega vpliva (žvake – žlake). Vsebinski posegi so redki, zanje smo se odločili le v nekaj primerih. Na koncu besedil so v slovarčku razlage narečnih, starinskih ali zastarelih besed in germanizmov, vse te besede so zbrane v slovarju na koncu knjige. Germanizmov nismo izločali, saj pričajo o podobi jezika in jezikovnih ter družbenih vplivih tudi na slovenskem podeželju in v govoru preprostih ljudi konec 19. stoletja.
Gašper Križnik, Sveti Coprijan: Pravljice, povedke in drugo pripovedno izročilo iz Motnika in okolice. Uredili: Breda Podbrežnik Vukmir in Monika Kropej Telban. Knjigo je ilustriral Miha Hančič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Nekatere Križnikove pravljice so zelo starega izvora, odlikuje jih izjemna vsebinska raznolikost in bogastvo motivike, simbolike in metaforike. Med drugim ohranjajo motive partenogeneze, reinkarnacije in animizma. Med njimi najdemo vsebine, ki so jih objavili že renesančni novelisti, kot npr. Giovani Francesco Straparola v zbirki Le Piacevoli Notti ali Gianbatista Basile v zbirki Lo cunto de li cunti, pravljice francoskih salonskih pisateljic ipd. Starodavne sestavine potrjujejo, da se ustno izročilo vztrajno oklepa prastarih vsebin in obrazcev, ki jih spoštljivo prenaša iz roda v rod, tudi ko jih ljudje ne razumejo več, saj ne poznajo njihovega prvotnega pomena in sporočila. Neredko jih pripovedovalec po svoje prikroji in vanje prenaša svoje želje, upanja in vizijo bolj pravičnega sveta.
Dr. Monika Kropej je ob tej priložnosti izjavila: “Gašper Križnik je ohranil živo ljudsko pravljico za odrasle z vsemi možnimi epizodami, ki so jih šolani zbiralci zaradi pedagoško-moralnih načel na široko obšli, nekateri pa jih menda niti slišali niso. Križnik pa jih je ujel ne kot cenzor, filolog ali literat, pač pa jih je zapisal z vsemi tujkami, okornostmi in robatostmi, kot jih je slišal iz ust preprostih ljudi. Križnikove pravljice so dragocen in doslej še neizkoriščeni vir pripovednega izročila osrednje Slovenije, ki je s to knjigo končno umeščen na zemljevid slovenske nesnovne dediščine in v mednarodni prostor.”
Mag. Breda Podbrežnik Vukmir zaključuje: »Za nami je veliko in pomembno delo. Vzelo nam je kar nekaj časa in napora, vendar vse to odtehta dejstvo, da je pred nami knjiga pravljic Gašperja Križnika, kar se nam zdi kot zaklad, ki smo ga iz arhivov prenesli na svetlobo dneva.”
Knjiga A4 formata ima 456 strani, ilustracije in vinjete je prispeval kamniški ilustrator Miha Hančič. Na koncu knjige najdemo izčrpne opombe, razvrstitev Križnikovih pravljic po pravljičnih tipih in slovar narečnih, zastarelih in manj znanih besed.
Knjigo bo mogoče dobiti v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik.
Miha Hančič, Trije rokodelci
Informacije:
Breda Podbrežnik, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, breda.podbreznik@kam.sik.si, 031 312 214
Dr. Monika Kropej, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, monika@zrc-sazu.si
