Domobranski junak France Balantič

Poklon sodelavcev okupatorja njihovemu  junaku, pesniku Francetu Balantiču: »Domobranci se klanjamo njegovemu pesniškemu geniju, Njegovi veliki žrtvi, ki jo je doprinesel v naših vrstah, pa bomo vedno dajali hvalo in čast kot junaku, ki je padel za lepšo bodočnost slovenskega naroda.« – Slovensko domobranstvo (03.08.1944, letnik 1, številka 1)

V digitalnem arhivu Narodne univerzitetne knjižnice je moč najti glasilo »Slovensko domobranstvo«, ki je začelo izhajati 3. avgusta 1944. V prvi številki domobranskega propagandnega glasila se nahaja stran, ki je v celoti posvečena pesniku Francetu Balantiču – domobrancu, iz katere je jasno razvidno, da Balantič ni bil zgolj »nedolžna pesniška dušica«, kot ga povečini žele prikazati zagovorniki preimenovanja kamniške knjižnice, ampak, da je bil aktiven in predan pripadnik kolaborantskih domobranskih enot, ki so sodelovale z okupatorsko vojsko.

V spominskem zapisu, ki mu zagotovo ni mogoče očitati, da gre za morebitno »sovražno propagando« nasprotnikov preimenovanja kamniške knjižnice po Francetu Balantiču, se nahaja pomenljiv stavek, ki govori o tem, da Balantič v domobranski postojanki v Grahovem ni bil zgolj nekakšen »gostujoči umetnik«, ampak, skupaj s Francetom Kremžarjem, celo njen sosnovalec oz. ustanovitelj: »Takoj po novem letu 1943 se je priglasil k vaškim stražam in stopil v četo svojega največjega prijatelja in sošolca, tedaj poveljnika v Grahovem Franca Kremžarja. Na Pudobu je doživel razkroj v septembru 1943. leta, se čudežno rešil v Ljubljano in takoj nato vstopil k domobrancem. S Francetom Kremžarjem sta osnovala posadko v Grahovem, katero so napadli komunisti v noči 23. na 24. november.« – Slovensko domobranstvo (03.08.1944, letnik 1, številka 1)

Še zanimivejše je priloženo slikovno gradivo, ki na laž postavlja pogosto slišane trditve, da Balantič ni nikoli prijel za puško, ali oblekel domobranske uniforme. Kot primer takšnega lažnega spreobračanja dejstev uporabimo navedek iz članka Ignaca Navernika, ki v zapisu o Balantičevem večeru v Kamniku, ki se je v Frančiškanskem samostanu Kamnik, v organizaciji Društva sv. Jakoba, odvijal 21. novembra 2008, povzema besede avtorja Balantičeve monografije, prof. Franceta Pibernika: »Zakaj se je konec leta 1942 odločil za odhod iz Ljubljane pesnik ne zapiše nikjer, predvidevamo pa lahko, pravi Pibernik, da je šlo za splet okoliščin, ki je vsaka do neke mere pripomogla k odločitvi. Moral bi se vpisati v končni semester študija, vendar je medtem izšel zakon, ki je Balantiču onemogočil vpis . Po drugi strani je bila Ljubljana zaprta, hrane ni bilo (kot že prej v Gonarsu), pa še prijatelj Kremžar je bil v Grahovem. Tako odide tja. Tam opravlja pisarniška dela, hodi v idilično naravo, domobranske uniforme ni oblekel nikoli, čeprav je formalno spadal v 4. bataljon s sedežem v Logatcu.« – Ignac Navernik. (Prispevek je objavljen na spletni strani Frančiškanskega samostana Kamnik, z opombo, da je članek primarno pripravljen za Poročila – interno glasilo Slovenske frančiškanske province sv. Križa) Povezava do vira: http://franciskani-kamnik.rkc.si/Balanticevvecer.htm

Na priloženih slikah je namreč moč videti Franceta Balantiča tako s puško, kot tudi v domobranski uniformi. (slika spodaj)

Grahovska posadka vaške straže – v zadnji vrsti na desni France Balantič.

Neizpodbitno dejstvo, da je bil France Balantič kolaborant, kar poskušajo zagovorniki preimenovanja na različne načine omiliti, če ne celo izničiti, sicer ne zmanjšuje njegovega nedvomnega »pesniškega genija« in vrednosti pesnikove literarne zapuščine, vendar njegova pripadnost enotam, ki so prostovoljno in z orožjem v rokah podpirale okupatorski režim, ki je načrtno uničeval vse kar je bilo slovenskega ter, med drugim, sistematično uničeval tudi slovenske knjižnice in knjige, zagotovo dovoljšen razlog, da odločno nasprotujemo politično vsiljenemu preimenovanju knjižnice, katerega glavni namen in cilj se skriva predvsem v rehabilitaciji, če ne že kar poveličevanju kolaborantstva.

Peticijo proti preimenovanju osrednje kamniške knjižnice lahko najdete in podpišete na povezavi: Peticija proti preimenovanju MKK v knjižnico Franceta Balantiča