Domžalski župan Toni Dragar napenja mišice: »Kamnik je naša največja krajevna skupnost!«

Medobčinski diplomatski zaplet zaradi »ukradene« kamniške lepotice, ki jo nekateri že primerjajo z Lepo Heleno, dobiva nove razsežnosti na najvišji ravni, kajti domžalski župan Toni Dragar si je nesramno drznil Kamnik razglasiti za največjo domžalsko krajevno skupnost, kar je neizpodbiten dokaz agresivne domžalske ekspanzionistične politike.

Že včeraj smo poročali o vse večjih napetostih na mejnih področjih med občinama Kamnik in Domžale, ki so nastale kot posledica domžalskega poskusa divje privatizacije kamniških lepih deklet. Zaenkrat je najbolj napeto na območju Volčjega Potoka, kjer je že v veljavi delna zapora ceste, ki je posledica upora tamkajšnjih občanov, ki so morali, verjeli ali ne, vrsto let piti vodo iz domžalskega vodovodnega omrežja. Zato so kamniške specialne komunalne enote že stopile v akcijo, da jim nemudoma zagotovijo nemoten dotok “Kamniškega bisera”.

Iz skopih poročil, ki jih je moč dobiti prek različnih virov, se vse bolj izkazuje, da ima spor med občinama precej globlje razsežnosti, saj gre pri vsem skupaj očitno za vojno za vodo. Domžalski portal Domžalec.si je namreč že včeraj poročal, da je domžalski župan aktiviral ribiče in prostovoljce, ki na mejnem območju reke Kamniške Bistrice, pod pretvezo registracije in popisa , v vodnem taborišču za Homškim hribom nasilno zadržujejo večje število kamniških rib, ki so jih tjakaj odnesle narasle vode ob nedavnem deževju. Gre za nesprejemljivo in vsega obsojanja vredno dejanje, ki izrablja stisko kamniškega ribjega življa, ki jih je v neprijazne, bržčas pa tudi onesnažene rečne okljuke južno od vsega lepega, zanesla vodna ujma. To, da jim ravno v času paritve onemogočajo vrnitev v domače vode, pa je naravnost nezaslišano, še posebej, ker je moč slišati tudi namige, da naj bi zajete kamniške ribe preselili v zloglasno taborišče na Količevem, kjer so že večkrat izvedli ihticid.

Domžalec.si poroča tudi o tem, da so od poročevalcev s terena prejeli informacijo, da so na območju Nožic in Homca zaznali prisotnost večjega števila kamniških tajnih agentov, ki naj bi imeli štab v Pelikan baru. Dopuščamo možnost, da so njihove informacije točne, saj so obveščevalci obeh strani zelo dejavni. Večje število domžalskih tajnih agentov je namreč moč opaziti tudi na območju občine Kamnik. Njihova koncentracija je še posebej visoka v obmejnih gostinskih lokalih, medtem ko imajo v Kamasutri na kamniški obvoznici svoje poznano zatočišče že od mirnodobnih časov. Nekdaj jim je omenjeni lokal služil kot azil pred njihovimi dekleti in ženami, zdaj pa imajo očitno tam tudi štab.

Prav tako je Domžalec pred dnevi poročali o tem, da naj bi bil domžalski župan pripravljen Kamniku vrniti Homški hrib, bržčas kar skupaj s celim Homcem, kar pa je tako med domžalskimi, kot tudi kamniškimi politiki povzročilo nemalo razburjenja in protestov. Vidni predstavniki, bržčas pa tudi dobršen del članstva različnih političnih struj, tako v Kamniku, kot v Domžalah, so na Homec namreč precej močno čustveno vezani, saj so tamkaj obiskovali nekdanjo šolo, ki pa je bila, spričo vse večjega povpraševanja po političnih kadrih in premajhnih kapacitet, po osamosvojitvi države zaprta.

Razburjenje in strah Domžalčanov, zaradi posledic neodpustljivega greha, ki so ga zagrešili s prilaščanjem kamniških lepotic, pa sta kar precejšnja. Vsaj tako je moč razbrati iz obvestil in poročil njihovega vojnega propagandnega stroja. Na uradni spletni strani domžalske občine je namreč objavljeno obvestilo, da je župan Dragar zaukazal preselitev občinskega defibrilatorja na prosto, kjer je vsem občanom, ki bi potrebovali polnitev razburjenih baterij, na voljo 24 ur dnevno.

Da domžalski župan Toni Dragar ne skriva svojih ekspanzionističnih teženj po veliki domžalski občini in apetitov po kamniškem ozemlju in kamniški vodi, pa je moč razbrati tudi iz poročila o srečanju na tromeji med domžalsko, trzinsko in mengeško občino. Vse kaže, da domžalski župan, bržčas z obljubo neomejenih količin kamniške čiste vode, išče zaveznike v nekdanjih domžalskih kolonijah, saj je tamkajšnje župane, v nasprotju z tradicijijo, ki ob tovrstnih priložnostih narekuje zauživanje alkohola, uspel nagovoriti celo k nazdravljanju z domnevno čisto pitno vodo. Temu se v Kamniku zgolj prizanesljivo nasmihamo, če ne že kar krohotamo. Tako kot denimo ob povabilu domžalskega župana, naj se mu občani pridružijo pri preizkusu kvalitete zdrave pitne vode v Grobljah, ki se je odvilo, kot nalašč za to priložnost – ob kužnem znamenju, ki je tamkaj bržčas postavljeno prav z namenom prečiščevanja poljanske podtalnice.

Nesprejemljiva ekspanzionistična politika domžalskega župana, ki je svojo neizpodbitno potrditev dobila z njegovo nedavno izjavo: »Kamnik je naša največja krajevna skupnost.«, je prozorna kot bistra in zdrava kamniška voda, zato ji Kamničani z vso odločnostjo nasprotujemo in se bomo proti njej borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Bodisi za zaščito naše ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti, bodisi za zaščito naših vodnih virov, predvsem pa časti in dobrega imena naših deklet.

Zapleti med domžalsko in kamniško občino zaenkrat, k sreči, še nimajo resnejših posledic, le iz hribov okrog Vranje peči in Palovč poročajo o povečanem prometu črnoborzijancev, ki prek hribov s kamniške na domžalsko stran tihotapijo tunjiški močeradovec, nekoliko bolj na udaru, pa so mešane družine oz. mešani pari v obeh občinah, ki pozivajo k čimprejšnji pomiritvi strasti.

Na kakšen način, oz. s kakšnimi ukrepi, se bo na izjavo domžalskega župana Tonija Dragarja odzval kamniški župan Marjan Šarec, pa bomo še poročali.