Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
V petek 3. Novembra se je v Mladinskem centru Kotlovnica odvil večer, ki mu še nismo bili priča, večer improvizacijske dvovrstične poezije.
Vrtljaj urninega kazalca minule nedelje je povzročil, da so tokrat obiskovalci prihajali v klet rosno mladih že skoraj v popolni temi. Še vedno pod vplivom noči čarovnic so se poetični zombiji po krajšem premoru željani novega navdiha drenali proti prizorišču domačih slam poetov. Tokrat pa niso doživeli klasičnega pesniškega mnogoboja, ampak so nam organizatorji pripravili dogodek poln nenavadne improvizirane poezije.
Obiskovalci so se pri vhodu ločili na tiste, ki so se prijavili na tekmovanje, ter one druge, ki so prišli zgolj opazovat. Slednji so vstopnino plačali tako, da so zapisali naključno besedno zvezo na papir ter le tega vrgli v klobuk. Opogumili so se kar štirje junaki, ki so se tokrat pomerili v improvizaciji verzov.
Mlada udejstvovalka kulturnih dogodkov, lokalna nadobudna pesnica in predvsem aktivna članica kamniškega prostora, Pavla Zabret, ki tudi skrbi za širitev internetnega fenomena dvovrstičnic, je bila prva tekmovalka, ki je položila svoje stopalo na oder.
Ob bok se ji je postavil, oziroma vsedel, vsem najbolj poznan nos gasilstva, čigar obraz bo čez nekaj let natisnjen v slovarju slovenskega knjižnega jezika ob geslu “nesebična pomoč”, avtor največkrat recitirane ter predvsem najbolj pomnjene uspešnice slam-prvenstva, Jan David Kljenak – Kenjo.
Nasproti jima je sedel starešina kamniške sedme sile, dobri stari mož novinarstva, kulture in zgodovine našega kraja, človek tekočih besed, bistroumnih zlogov in oče resnih ter malo manj resnih pavlih, Iztok Čebašek – Svetloba.
Zadnji je položil svojo zadnjico na oder poldrugi član kamniške glasbene velesile, Chunja (Ćunja). Človek tisočerih interesov, ljubitelj crveno-belih košarkarskih dresov je svoje znanje rimoklepaštva preizkusil v Kotlovnici, kjer mu je bilo rojstvo glasbene slave.
Ker je vsak pravi kulturno-umetniški dogodek načrtovan po principu dramaturškega trikotnika, je bilo tudi petkovo tekmovanje sestavljeno iz 3 disciplin. Prva, poimenova “Besede iz klobuka”, je poskrbela za prebuditev izgubljenih sinaps in pospešitev asocijacijskega mišljenja. Hkrati pa so nekateri tekmovalci že s svojimi prvimi verzi zadeli šivankino uho poslušalcev, s čimer so se ogrela marsikatera srca in posledično tudi glasovalne glasilke. Prvi, ki se je spomnil dvovrstičnice na dano geslo, ter s strani gledalcev ocenjeni najboljši, sta dobila eno točko. Po 10 naključnih besedah, s katerimi so se pomerili vsi, je bilo stanje na lestvici nastopajočih dokaj izenačeno.
Sledil je zvok kravjega zvonca, ki je pomenil prehod v drugo disciplino. Kot pri pravem triatlonu so tekmovalci zamenjali svojo opremo in se okrepčali na “mimoidoči” stojnici. Temperatura je rasla, z njo pa tudi težavnost besed. Druga disciplina – Slovar slovenskega knjižnega jezika, je vključila poznavanje številk med 300 in 1805. Vzklikana števka je pomenila stran v SSKJ-ju, izbor besede pa je napravil povezovalec večera, showmaker, prvapolovica kamniške glasbene skupine Gradbeni Matterial, GM banda, inštruktor različnih predmetov in teles, Macho.
Vsak od tekmovalcev je prejel svojo besedo, pomirjujoča glasba pa je naznanila čas za razmislek. Sledečega je bilo na pretek, saj so dvovrstičniki svojo izvirnost, bistroumnost in besedni zaklad izlivali direktno po publiki. V vsakem krogu je najboljši dobil 5 točk, s katerimi se je lahko približal ali odlepil od konkurence, za kar pa se lahko pesniki zahvalijo izključno svojim navdušenim oboževalcem/oboževalkam.
Po treh krogih druge discipline, je sledilo finale – boj, pri katerem je vidno tekel znoj. Tretja, zadnja disciplina – “Prepečenec”, je narekoval finalistoma, Janu Davidu in Iztoku, da se žalita v dvovrstičnicah pa naj bo to ime, priimek, vzdevek ali roditelj. Po hudomušnem obletavnju z verzi, je publika z aplavzom odločila zmagovalca. Prestižno nagrado, avtohtoni kamen iz kamniške bistrice, ki ga je mati narava tisoče let oblikovala z namenom, da bo nekoč tudi sam zasijal v soju luči in slave je domov odnesel Iztok Čebašek.
Čestitke Iztoku za zmago na prvem, a ne poslednjem, večeru improvizacijske dvovrstične poezije. Naj ti kamen dobro služi!
Ubesedil in ovekovečil: Urban Kavka
