V petek, 14. aprila 2017, je na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik potekal eko dan. V prostorih naše šole so se odvijale različne dejavnosti, ki so dijake ozaveščale o okoljevarstvu. Nekateri so si ogledali film in poslušali predavanja, najbolj aktivni pa so seštevali pretečene kilometre za boljši jutri.
Dijaki prvih letnikov so prisostvovali podpisu eko listine ter čistili in urejali okolico šole, dijaki drugih letnikov so poslušali predavanje društva Še vedno vozim – a ne hodim, dijaki tretjih in četrtih letnikov pa so izvedeli veliko o prehrani: prvi o veganstvu in športu, drugi pa o načinih prehranjevanja. Vsi dijaki so si ogledali tudi film “Ne meč’mo hrane stran”. Istočasno sta na šoli potekali akciji zbiranja papirja in odpadne elektronike, v avli je dišalo po palačinkah, organizirali pa smo tudi dobrodelni tek “Maistri tečemo”. Živahno je bilo tudi v telovadnici, kjer je potekal projekt medgeneracijskega sodelovanja Nastopi z malčki.
Drugi letniki so poslušali predavanje “Še vedno vozim – a ne hodim”. Člani društva so predstavili vsak svojo zgodbo, na koncu pa poudarili, da biti invalid ne pomeni biti nesrečen, osamljen in nekomunikativen. Člana društva sta tudi bivša dijaka naše šole, Petra Beja in Aleš Sečnik.
Tretjim letnikom sta predavala gospa Andreja Hribar in gospod Mih Lindič z ekološke kmetije Pr’ Jernejk. Vse pridelke vzgajata sama, družbo pa jima delajo tudi različne živali, ki sta jih našla v naravi. Poleg tega med poletjem organizirata tabore za otroke, ki tam spoznavajo naravo in njen način delovanja. Oba gosta sta vegana in sta nam predstavila svoj način življenja. Veganstvo ni le način prehranjevanja, kar veliko ljudi zmotno misli, temveč je način življenja, ki teži k izključitvi vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namena.
Za vegane ni značilno zgolj to, da ne jedo hrane živalskega izvora, temveč tudi to, da ne obiskujejo cirkusa, ne kupujejo proizvodov, testiranih na živalih ter se ne udeležujejo lova. Snovi, ki jih največkrat dobimo od živali, dobijo vegani iz hrane rastlinskega izvora. . Značilne veganske jedi so palačinke brez jajc in mleka, burgerji iz fižola, veganska klobasa z matevžem in dunajski zrezek brez mesa. Tak način prehranjevanja zmanjšuje možnost za nastanek številnih kroničnih bolezni, tudi sladkorne bolezni, raka in debelosti, poleg tega pa je bolj prijazen do okolja. Veganska prehrana pa je primerna tudi za športnike, kar dokazuje uspešen ultratekač Scott Jurek.
Spet smo organizirali dobrodelni tek.
Četrti letniki so dan zaključili s predavanjem o prehrani z naslovom “Sodobni trendi”. Dietetičarka Maša Hribar jih je prek uvoda o osnovah prehranjevanja, kot so vrste metabolizma, ITM in skupine hranil popeljala v podrobnosti posameznih živilskih skupin. Znanje je ponazorila na primerih in tako marsikoga razsvetlila za lažji korak k zdravi in uravnoteženi prehrani. Predavateljico, bivšo dijakinjo naše šole, ki je magistrirala na ljubljanski Biotehniški fakulteti, smo vprašali še o njenem odnosu do prehrane. Ukvarja se z vsemi področji prehrane ter z njenim pomenom za ljudi. Zdrava prehrana se ji zdi zelo pomembna. Glede na to, da je hrana gradnik našega telesa, meni, de bi morali bolj paziti na to, kaj vnašamo vase.
Vsi dijaki smo si tudi ogledali film »Ne meč’mo hrane stran«, ki govori o tem, koliko hrane pravzaprav zavržemo. Proč gre kar 40% vse hrane, ki je še povsem užitna, samo zaradi nepravilne oblike ali manjših poškodb. Glavno vlogo v filmu sta imela zakonca Grant in Jenny, ki sta se odločila, da bosta šest mesecev živela le s hrano, ki bi jo drugače zavrgli. Čeprav jima je bilo na začetku težko, sta se kmalu navadila. Presenečena sta bila nad tem, koliko hrane pravzaprav zavržemo, ugotovila pa sta tudi, da sta na ta način porabila za hrano v šestih mesecev le 200 dolarjev. Projekt ju je naučil drugačnega odnosa do hrane in odločila sta se, da bosta s takim načinom prehranjevanja tudi nadaljevala. Po ogledu filma smo se dijaki zamislili o tem, koliko hrane tudi sami vsak dan zavržemo.
Nismo pa le poslušali predavanj, temveč smo se tudi trudili za lepšo okolico naše šole. Ob »kadilnici« smo sadili drevesa, sočasno pa so dijaki prvih letnikov urejali okolico šole ter pobirali odpadke. Potekala je tudi akcija zbiranja starega papirja »Star papir zbiram, prijatelje podpiram«, ter akcija zbiranja odpadne elektronike. Poleg tega pa so dijaki uredili še korita, pograbili listje, znova obudili življenje na eko vrtu ter ponovno posadili sadike dišavnic. Organiziran je bil že tradicionalni dobrodelni tek “Maistri tečemo”. Teklo je okoli 120 dijakov, posebnost pa je bil letošnji 1.a , ki je tekel v celotni zasedbi skupaj z razredničarko Marto Zabret.
Župan in ravnateljica sta posadila drevo.
O današnjem eko dnevu smo povprašali tudi ravnateljico Bernardo Trstenjak. Povedala je , da je organizacijsko današnji dan kar velik zalogaj, saj je bilo treba 850 dijakov s profesorji razporediti po različnih dejavnostih z ekološko tematiko. Za koordinacijo celotnega dogajanja je bila zadolžena profesorica Viktorija Pirš. Ravnateljica je zelo ponosna na dejstvo, da je naša šola že 8 let eko šola ter na današnji ponovni podpis eko listine.
Eko dan se je končal v sproščenem vzdušju ter nam pustil veliko snovi za razmišljanje, naučili pa smo se tudi kaj novega.
Tim Kmecl, Ana Kenda, Manca Hribar in Maja Toni, 2.a
