Elektrifikacija Velike planine in pastirskega naselja »po domače«

Na območju med Malo in Veliko planino, brez ustreznih dovoljenj in arheološkega nadzora, poteka izgradnja podzemnega energetskega voda. O delih Občina Kamnik in družba Velika planina d.o.o. ne vesta nič, obiskovalci priljubljene planine pa so ogorčeni predvsem nad razdejanjem, ki ostaja za delovnimi stroji.

Minuli vikend se je na nas obrnilo več ogorčenih bralcev našega portala, ki so nam, zgroženi nad »razdejanjem«, poslali fotografije razrite Velike planine, kjer med Domžalskim domom in pastirskim naseljem poteka gradnja podzemnega energetskega voda oziroma, kot je zapisal eden izmed njih: ” Danes sem, kot že ničkolikokrat, vandral po Vel’ki in me je šokiralo “razdejanje” poti od Domžalskega doma proti planšarskemu naselju. Videti je, kot, da vkopavajo neke cevi. Razumem, da je treba kaj postoriti, ampak, da se za seboj pusti tako razdejanje. je pa na Veliki planini skoraj nedopustno. Po količkih sodeč enako razkopavanje sledi tudi po sredini travnika skozi planšarsko naselje… Prav šokiran sem bil nad videnim.”

Svoja nedavna opažanja na Mali in Veliki planini je, na portalu Gore in ljudje, v grenko-satiričnem prispevku “Velikoplaninci – vi ste Luč sveta!”, zapisal tudi planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje, avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov ter knjig o gorah in gorništvu mag. Borut Peršolja.

Foto: Borut Peršolja

Za pojasnilo v zvezi z deli, ki so vzbudili nemajhno pozornost in ogorčenje obiskovalcev Velike planine, smo zaprosili Janeza Koželja, predsednika Pašne skupnosti Velika planina, ki nam je v telefonskem pogovoru povedal, da je Pašna skupnost Velika planina Elektru Ljubljana dala soglasje oz. služnost za izgradnjo podzemnega energetskega voda med Malo planino in Gradiščem na Veliki planini, ki naj bi, po besedah Koželja, služil kot rezervni vod za napajanje žičniških naprav v primeru izpada električne energije na območju Kamniške Bistrice.

Za vsa potrebna dovoljenja naj bi, kot je dejal Koželj, poskrbel Elektro, obenem z izgradnjo trase voda, pa naj bi bila, na območju pastirskega naselja, zgrajena tudi transformatorska postaja in šest priključnih mest. To pa najbrž pomeni, da bo na Veliki planini že v kratkem elektrificirano tudi pastirsko naselje.

Ker nas je zanimalo, če sta v gradnjo novega energetskega voda na Veliki planini morda vključeni tudi Občina Kamnik in družba Velika planina d.o.o., smo za informacije zaprosili  podžupana Občine Kamnik Uroša Pirca, ki zaradi bolniške odsotnosti župana Slaparja trenutno opravlja županske naloge, ter direktorja Tomaža Štefeta, vendar sta nam oba odločno zatrdila, da ne Občina Kamnik, ne družba Velika planina, s spornimi deli nimata nič.

Foto: Borut Peršolja

Podžupan Uroš Pirc nam je v telefonskem pogovoru povedal, da je bil glede omenjenih gradbenih del nemalo presenečen tudi sam ter da o vsem skupaj osebno ne ve ničesar, po preverjanju informacij pa je zagotovil, da Občina Kamnik ni vpletena v omenjena dela.

Kakršno koli povezavo z gradnjo podzemnega energetskega voda med Malo in Veliko planino je, v imenu družbe Velika planina d.o.o., ki je v lasti Občine Kamnik, v telefonskem pogovoru zanikal tudi direktor Tomaž Štefe, ki je ob tem dejal, da o gradnji v družbi ne vedo nič oziroma, da je o tej možnosti nekaj malega slišal zgolj v času poplav, ko je (znova) prišlo do motenj pri dobavi električne energije do žičniških naprav, da pa družba sama v zvezi s tem ni načrtovala oz. izvajala nobenih dejavnosti.

Ker gre za dela na izredno občutljivem območju Velike planine, ki je bila za kulturno dediščino prvič razglašena že leta 1965, zaradi česar je, še pred opravljanjem kakršnih koli del, iz povsem utemeljenih razlogov, potrebno pridobiti kopico dovoljenj, smo se za informacijo o morebitnih izdanih dovoljenjih obrnili tudi na Upravno enoto Kamnik ter prejeli sledeč odgovor:

»Upravna enota Kamnik o konkretnem posegu izgradnje podzemnega električnega voda med Malo planino in Gradiščem na Veliki planini ni bila obveščena, zato tudi ni mogoče odgovoriti, ali je za tak poseg potrebno gradbeno dovoljenje. Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/2022) lokalne elektroenergetske kabelske vode, kapacitete do 1kV, uvršča med enostavne objekte, slednji se po 5. členu Gradbenega zakona gradijo brez gradbenega dovoljenja.

Če se na območju Male in Velike planine izvajajo dela, ki se štejejo za vzdrževalna dela po Uredbi o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 37/2018), za take posege prav tako ni potrebno gradbeno dovoljenje. Če gre torej za gradnjo enostavnega objekta ali vzdrževalna dela v javno korist, investitor gradnje ne potrebuje gradbenega dovoljenja.

 Upravna enota evidence rešenih zadev in zadev v reševanju vodi po imenih investitorjev, zadnja leta se v evidence vnaša tudi podatke o parcelnih številkah zemljišč, na katerih je predvidena gradnja. Investitorja gradnje in parcelne številke zemljišč, na katerih se gradnja izvaja, niste navedli, zato ne moremo z gotovostjo odgovoriti, ali je bilo investitorju za gradnjo izdano gradbeno dovoljenje ali ne.

 Po vpogledu v evidenco rešenih zadev za najbolj verjetne investitorje (Elektro Ljubljana, Občina Kamnik, Agrarna skupnost Velika planina) pa je bilo ugotovljeno, da v zadnjih letih za gradnjo elektroenergetskega voda na tem območju upravna enota gradbenega dovoljenja ni izdala.”

Za gradbena dela, ki v zvezi z izgradnjo energetskega voda trenutno potekajo med Malo in Veliko planino, pa kakega dovoljenja niso izdali niti pristojni na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Še več, v odgovoru na naša vprašanja so med drugom zapisali, da so bili o delih, za katera niso prejeli nobene vloge, seznanjeni v soboto, zaradi česar so včeraj nedovoljeni poseg prijavili vsem pristojnim inšpekcijskim službam in predlagali ustavitev del oziroma, kot so zapisali:

»V soboto so bili  v Območni enoti Kranj ZVKDS obveščeni o posegih na Veliki planini. Do sedaj niso prejeli nobene vlog za dela, ki se izvajajo. Za kakšen poseg gre ne vedo, glede na izkope pa predpostavljajo, da se ureja infrastruktura.

Območje je vpisano v register in zavarovano kot registrirana nepremična kulturna dediščina. Za vsak poseg, tudi za vzdrževalna dela, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje oz. mnenje. Pri vseh posegih v teren pa je nujen tudi  arheološki nadzor.

Včeraj so nedovoljeni poseg prijavili vsem pristojnim inšpekcijskim službam in obvestiti tudi Zavod za varstvo narave, da ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Predlagali so ustavitev del.

Na Veliki planini se je tudi v preteklosti, in tudi letos delalo izkope za infrastrukturo. Vendar pa morajo biti dela načrtovana, nadzorovana in usklajena z varstvenimi režimi različnih varovanj, ki jih planina ima.«

Za informacije in pojasnila smo včeraj zaprosili tudi Elektro Ljubljana, kjer pa, kot nam je danes v telefonskem pogovoru povedala njihova predstavnica za stike z mediji, odgovor še pripravljajo, tako da ga bomo lahko objavili šele potem, ko ga prejmemo.