Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Elektro Ljubljana pojasnjuje, da je idejno tehnično rešitev za gradnjo povezovalnega kablovoda na Veliki planini v avgustu predstavilo Občini Kamnik ter agrarnima skupnostima Velika in Mala planina, ki izvedbo »pozdravljajo in podpirajo«, medtem ko mnenja in soglasja, kljub temu, da dela na priljubljeni planini že potekajo, šele pridobiva.
Pred dnevi začeta (črna?) gradnja povezovalnega kablovoda med Malo in Veliko planino, ki naj bi domnevno služil predvsem za potrebe rezervnega napajanja z električno energijo v dolini Kamniške Bistrice in Črne, dejansko pa tudi za elektrifikacijo edinstvenega in zaščitenega pastirskega naselja na Veliki planini, je dodobra razburkala in razdvojila javnost. Ljubitelji planine in nedotaknjene narave tovrstni modernizaciji namreč niso prav nič naklonjeni, medtem ko posamezniki in tudi nenazadnje tudi zasebno-politično-gospodarski lobiji, ki jih na Veliko planino, bolj kot njene lepote, vabijo bolj zaslužkarsko naravnani interesi, gradnjo »pozdravljajo in podpirajo«.
Kot smo, v zvezi z gradnjo kablovoda na Veliki planini, pojasnili že v prejšnjem prispevku – Elektrifikacija Velike planine in pastirskega naselja »po domače«, pred dnevi začeta gradbena dela na Mali in Veliki planini, po podatkih Upravne enote Kamnik in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, potekajo brez ustreznih dovoljenj in arheološkega nadzora, kar so (med vrsticami) potrdili tudi na Elektru Ljubljana, saj so v odgovoru na naša vprašanja zapisali, da »izvedba del poteka v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč« obenem pa v isti sapi dodali še, da je »v postopku tudi pridobivanje mnenj, soglasij in izdelava tehniške dokumentacije v skladu z zakonodajo«.
Foto: Elektro Ljubljana
Za pojasnitev nastale situacije, ki je razburkala javnost, smo, razen vodstva Pašne skupnosti Velika planina, Občine Kamnik in družbe Velika planina d.o.o ter Upravne enote Kamnik in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, katerih odgovore si lahko preberete v prejšnjem prispevku – Elektrifikacija Velike planine in pastirskega naselja »po domače« , za informacije zaprosili tudi Elektro Ljubljana, vendar so za odgovor potrebovali nekoliko več časa, tako da njihova pojasnila in informacije oz. odgovor, kot smo najavili, objavljamo v tem prispevku.
Elektro Ljubljana smo zaprosili za podrobno predstavitev projekta in trase z opisom in grafičnimi prilogami, za število predvidenih transformatorskih postaj in lokacijo morebitnih novih priključkov ter seveda tudi za informacijo o tem, če so za izvedbo projekta pridobljena vsa potrebna soglasja, vključno z veljavnim gradbenim dovoljenjem, prejeli pa smo odgovor v katerem so zapisali:
»Gradnja povezovalnega kablovoda na Veliki planini za potrebe rezervnega prenapajanja z električno energijo dolin Kamniške Bistrice in Črne
Avgusta je vodna ujma povzročila veliko škode tudi na elektroenergetski infrastrukturi na območju občine Kamnik, ki smo jo v Elektru Ljubljana delno že sanirali. Še vedno potekajo dela v okviru sanacije cestišč. Na mestih, kjer je odtrgalo dele cestišč, je namreč odtrgalo tudi energetske kable. Tu morajo pristojne službe predhodno izvesti ustrezne dolgoročne rešitve (sanacija cestišč, izdelava opornih zidov, gradnja nadomestnih mostov …).
Zaselki v dolini Črne in Kamniške Bistrice so bili v času vodne ujme več dni brez električne energije, saj so bile posledice poškodbe elektroenergetske infrastrukture izredno obsežne, kraji pa nedostopni. Na žalost ni bilo mogoče dostaviti niti agregatov, kasnejše začasne improvizacije pa prav tako niso zagotavljale stabilnega vira energije. Da bi preprečili širjenje posledic oziroma zmanjšali obseg škode v primeru ponovitve naravne nesreče, smo se v Elektru Ljubljana že avgusta odločili za gradnjo strateške srednjenapetostne povezave, ki bo omogočala stabilno prenapajanje obeh dolin. Rešitev je zahtevna, zanesljiva in trajnostno naravnana.
Idejno tehnično rešitev smo v avgustu predstavili občini Kamnik in agrarnima skupnostma Velika planina in Mala planina, ki izvedbo pozdravljajo in jo podpirajo. V sklopu gradnje je v prihodnjem letu predvidena tudi interpolacija manjše transformatorske postaje za potrebe zaselka Planšarija, ker geografsko sovpada z glavnim namenom energetske povezave. Dolžina trase povezave je cca. 2,5 km. Izvedba večine gradbenih del je predvidena še v letošnjem letu, da bi v čim manjši meri vplivali na okolje in vegetacijo na Veliki planini. Izvedba del poteka v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), v postopku pa je tudi pridobivanje mnenj, soglasij in izdelava tehniške dokumentacije v skladu z zakonodajo.«
Potek trase prek pastirskega naselja z načrtovano transformatorsko postajo v Velikem stanu na Veliki planini. Vir grafike: Elektro Ljubljana
Če gre navedbe Elektra Ljubljana za izgradnjo povezovalnega kablovoda na Veliki planini, v povezavi z nedavnimi poplavami, še moč razumeti in upoštevati, pa bodo pristni ljubitelji Velike planine ter z njo povezane kulturne dediščine in neokrnjene narave, najbrž težko razumeli način na kakršnega so se vpleteni in pristojni vsega skupaj lotili.
Nehote se namreč, tako kot pri vseh »nujnih modernizacijah« priljubljene Velike planine, poraja neznansko pelinast priokus, da je vse skupaj, pod pretvezo skrbi za potrebe prebivalstva po nemoteni oskrbi z električno energijo, zgolj le še eden izmed poskusov izigravanja interventne zakonodaje ter maslo interesa nekaterih posameznikov in zaslužka nenasitnih lobijev, ki vse bolj obvladujejo tudi Veliko planino.
