Evropska sredstva za cesto skozi Podgorje?

Občinska svetnica Natalija Berlec je, v imenu svetniške skupine SDS, občinski upravi zastavila vprašanje, ki se nanaša na možnost pridobitve evropskih sredstev za obnovo ceste skozi Podgorje.

Natalija BERLEC (SDS): Spoštovani, v zadnjem času lahko beremo, da so člani in članice Sveta KS Podgorje, zaradi dotrajane ceste, ki vodi prek njihove vasi, zagrozili s kolektivnim odstopom celotnega vodstva krajevne skupnosti.

Zbirali so tudi podpise podpore svojih sokrajanov, ki so jih predali županu konec preteklega meseca. Ob seznanitvi, da bo Občina Kamnik za prenovo ceste skozi Podgorje v letošnjem letu namenila 100.000 evrov, so ugotovili, da s tem zneskom ni moč zagotoviti izgradnje 600 m dolgega odseka, za kar se pripravlja razpis in kar so kot minimalno dolžino trase za leto 2020 predlagali na sestanku z županom.

Pripravili so predlog, da se 600 m dolgo traso izvede v dvoletnem proračunu; 300 m v letu 2020 in preostalih 300 m v letu 2021, in sicer tako, da bi bilo gradbišče terminsko organizirano tako, kot je Občina Kamnik prakticirala že v preteklosti – eno gradbišče, ki se začne s koncem leta 2020 in se nadaljuje v začetku leta 2021.

Apel je bil poslan tudi na občinske službe, da nemudoma začnejo z iskanjem evropskih sredstev za navedeno prenovo. Glede na to, da je bila z evropskim sredstvi prenovljena celotna lokalna cesta skozi Podgorje in glede na to, da bo Občina uredila kolesarsko pot preko podgorskega polja, verjamejo, da bo Oddelek za razvoj in investicije Občine Kamnik tudi za vaško cesto in infrastrukturo našel ustrezno razpisno kategorijo.

Slovenske občine so različno uspešne pri pridobivanju evropskih sredstev. V zvezi s tem sprašujem naslednje:

Koliko evropskih sredstev je pridobila Občina Kamnik v letih od vključitve Slovenije v Evropsko unijo do danes? Prosim za navedbo višine sofinanciranja projekta iz evropskih sredstev ter za katere projekte je šlo? Prav tako prosim za podatek, ali je občina na javnem razpisu sodelovala in uspela sama, ali je sodelovala z več občinami skupaj in s katerimi pri posameznem projektu?

Za primerjavo o uspešnosti kandidiranja za pridobitev evropskih sredstev me zanima tudi podatek, na koliko razpisih Občina Kamnik ni bila uspešna in morebitno navedbo vzroka.

Odgovor občinske uprave je pripravil Boris RAVBAR, podsekretar – vodja Oddelka za razvoj in investicije:

V aktualni finančni perspektivi 2014–2020 Evropska unija v skladu s strategijo Evropa 2020 podpira zlasti kreativne in inovativne projektne ideje, ki jih nagrajuje predvsem z nepovratnimi sredstvi za razvoj, raziskave in inovacije. Enako počne tudi Slovenija skozi Strategijo razvoja Slovenije, Strategijo pametne specializacije ter izvedbeni načrt Operativni program za izvajanje kohezijske politike 2014–2020. V praksi to pomeni, da Evropska unija državam trenutno namenja svoja sredstva za razvoj različnih področij, ki jih opredeljuje kot prednostna. Tokratna finančna perspektiva, ki je že v fazi zaključevanja, namenja velik delež sredstev tehnološkim in raziskovalno-razvojnim projektom ter gradnji infrastrukture in ukrepom za spodbujanje trajnostne mobilnosti, v obdobju pred tem (torej v finančni perspektivi 2007–2013) pa je bil poudarek med drugim na zagotavljanju energetske učinkovitosti (posledično je bilo financiranih kar nekaj energetskih sanacij občinskih nepremičnin).

Občina Kamnik je v finančni perspektivi 2007–2013, ko se je pričela intenzivno ukvarjati s črpanjem nepovratnih sredstev, pridobila evropska in državna sredstva za različne projekte v skupni višini 7.186.113,8 €. Denar je črpala iz različnih evropskih skladov, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj (iz naslova razvoja regij in evropskega teritorialnega sodelovanja – čezmejna in transnacionalna, …), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski socialni sklad in tudi iz drugih programov Evropske skupnosti, kot so program Evropa za državljane, DYNALP program, 6. in 7. Okvirni program, Exchange 3. Na nekatere razpise je kandidirala samostojno in za te je pridobila sredstva v višini 5.803.745,8 €. V drugih projektih je sodelovala skupaj z drugimi občinami, za kar je s sodelujočimi občinami skupaj pridobila 1.382.368 € evropskih sredstev.

V aktualni finančni perspektivi 2014–2020 je Občina Kamnik uspešno pridobila (in že počrpala oziroma bo počrpala) približno 17,2 milijona € nepovratnih sredstev (od tega 12,8 milijonov € za nadgradnjo čistilne naprave ter izgradnjo vodovoda in kanalizacije in 4,4

milijonov € za ostale projekte). Projektov je ogromno, tako konzorcijskih oziroma partnerskih kot individualnih, zato navajamo zgolj nekatere:

Celostna prometna strategija Občine Kamnik (Ministrstvo za infrastrukturo, Kohezijski sklad, izvedeno v letu 2017, nepovratna sredstva v višini 66.300 €)

Občina Kamnik je izdelala Celostno prometno strategijo, ki predstavlja pomemben korak k bolj trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti s poudarkom na trajnostni mobilnosti, hkrati pa gre za nujno potrebno podlago za izvajanje posameznih mobilnostnih ukrepov.

Omrežje občin »Povezanost v Alpah« (izvajanje v letih 2010–2019, nepovratna sredstva AIDE – Zveza alpskih občin v višini 40.000 €)

Občina Kamnik je aktivna članica združenja alpskih občin iz osmih držav alpskega loka. V okviru tega združenja so finančno podprti nekateri projekti, ki so usmerjeni v ohranjanje Alp. Občina Kamnik je v preteklih letih izvedla 6 projektov, sofinanciranih s strani Omrežja občin »Povezanost v Alpah«: Eko tržnica, Povabilo v gozd, Ekoembalaža, My clima mate, Ohranjanje travniških sadovnjakov in SpeciAlps.

 Vodne zgodbe Kamniško Savinjskih Alp (sodelovanje lokalnih akcijskih skupin, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, izvajanje v letih 2017, 2018 in 2019, nepovratna sredstva v višini 67.656 €)

Projekt Vodne zgodbe Kamniško Savinjskih Alp se je ukvarjal z vodami Kamniško Savinjskih Alp, v prvi vrsti z njihovim varovanjem in skrbjo za vodo kot naravno dobrino in kot turistični potencial območja. Analiziranih je bilo več kot 70 izvirov, pripravile so se skupne zgodbe KSA, turistični produkt, izobraževanja vodnikov.

Projekt Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih – v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik sklop 2 (izvedeno v letu 2018, nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za zdravje v višini 93.258 €)

Občina Kamnik je skupaj z Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik uspešno kandidirala na javnem razpisu Ministrstva za zdravje. Projekt je vključeval vzpostavitev integriranega centra za krepitev zdravja kot samostojne enote v zdravstvenem domu, nakup opreme in izgradnjo ustreznih prostorskih kapacitet zanj.

Fundacija za šport (nepovratna sredstva skupaj v višini 234.905 €)

Občina Kamnik vsako leto kandidira na javni razpis Fundacije za šport. V obdobju od 2014 do 2019 je občina izvajala naslednje projekte: Ureditev nove atletske steze na Stadionu prijateljstva v Mekinjah (leto 2014), Ureditev atletskih površin na Stadionu prijateljstva v Mekinjah (leto 2015), Ureditev školjke plavalnega bazena v Kamniku Pod Skalco (2017, 2018) in Osvetlitev Stadiona prijateljstva v Mekinjah (leto 2019).

Postavitev polnilnic za električna vozila (nepovratna sredstva EKO sklada v vrednosti 13.668 €)

Občina Kamnik je od leta 2017 postavila 5 polnilnic za polnjenje električnih vozil, za katere je pridobila nepovratna sredstva EKO sklada.

Projekt CityWalk (program Podonavje 2014–2020, izvajanje med letoma 2016 in 2019, nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 145.350 €)

Projekt CityWalk je bil usmerjen v iskanje rešitev za zmanjšanje emisij in hrupa ter dvig varnosti in kvalitete bivanja. V projektu smo med drugim, kot eno od dveh slovenskih mest, izdelali Strategijo hodljivosti in Lokalni načrt hodljivosti ter izvedli pilotne aktivnosti za spodbujanje hoje (Po mestu s pravljico v žepu kot turistični produkt za najmlajše, knjižica/vodnik in mobilna aplikacija, promocijska trganka z zemljevidom parkirnih površin in ključnih kulturno-zgodovinskih znamenitosti Kamnika, razlogi za pešačenje in osnovnimi informacijami o sistemu Kamkolo).

Projekt Po stopinjah pastirjev (javni poziv Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije, izvajanje v letih 2018, 2019 in 2020, nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 30.456 €)

Občina Kamnik je skupaj z družbo Velika planina, d.o.o., s projektom Po stopinjah pastirjev vzpostavila učno pot po Veliki planini in spremljajoče aktivnosti (usposabljanje za turistično vodenje, izobraževanje za zelene zaposlitve, razvoj in promocijo turističnega produkta …).

 Ukrepi iz Celostne prometne strategije (Ministrstvo za infrastrukturo, Kohezijski sklad, nepovratna sredstva skupaj v višini 525.255 €)

Občina Kamnik se je s sprejemom Celostne prometne strategije (CPS) zavezala k uresničevanju njenih ukrepov, država pa s sofinanciranjem spodbuja izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti. Občina Kamnik trenutno izvaja oziroma je že izvedla naslednje projekte:

• Uvedba sistema izposoje električnih koles v Kamniku KAMKOLO (nepovratna sredstva v višini 116.778 €);
• Gradnja sklenjene kolesarske povezave in varne pešpoti v Kamniku (nepovratna sredstva v višini 158.627 €);
• Gradnja P + R Graben (nepovratna sredstva v višini 249.850 €).

Projekt Preobrazba (javni poziv Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije, izvajanje v letih 2018, 2019, 2020, nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 147.129 €)

Občina Kamnik v okviru projekta Revitalizacija Samostana Mekinje izvaja preureditev dela pritličja samostanskega objekta, oblikovanje in izvedbo izobraževalnih in kulturnih vsebin, nakup potrebščin za izvedbo izobraževalno-kulturnih vsebin, promocijske aktivnosti in oblikovanje partnerstva za izboljšanje socialnega kapitala.

E-nostavno na kolo (javni razpis sodelovanja lokalnih akcijskih skupin, izvajanje v letih 2019 in 2020, nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 11.639 €)

Občina Kamnik sodeluje v projektu E-nostavno na kolo. Gre za projekt nadgradnje projekta Gorenjsko kolesarsko omrežje.

Gradnja regionalne kolesarske povezave Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana (Dogovor za razvoj regij, Evropski sklad za regionalni razvoj, predvideno 974.129 € nepovratnih sredstev)

Projekt obsega načrtovanje in gradnjo regionalne kolesarske povezave za potrebe dnevne mobilnosti na relaciji Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana.

Gradnja kolesarske povezave Kamnik–Godič (Dogovor za razvoj regij, Evropski sklad za regionalni razvoj, predvideno 1.016.010 € nepovratnih sredstev)

Projekt obsega načrtovanje in gradnjo regionalne kolesarske povezave za potrebe dnevne mobilnosti na relaciji Kamnik–Godič.

Projekt STIMULART (program Interreg Srednja Evropa 2014–2020, izvajanje v letih 2019, 2020, 2021, 2022, predvidena nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 225.675 €)

Občina Kamnik skupaj z Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik v želji po boljšem povezovanju lokalnega kreativnega sektorja z gospodarstvom izvaja aktivnosti projekta STIMULART, s katerim je uspešno kandidirala za nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj na razpisu transnacionalnega programa Srednja Evropa. Projekt bo krepil zmogljivosti projektnih partnerjev in kreativnega sektorja v vključenih mestih s preizkušenimi univerzalnimi orodji in metodami ter vzpostavil zbirko gradiv kulturnih in kreativnih industrij. Hkrati bo razvil strategije in akcijske načrte za odpravo ovir pri razvoju kulturnih in kreativnih industrij v vsakem od vključenih mest ter s pilotnimi aktivnostmi prikazal možne inovativne rešitve za njihov zagon.

Projekt WIFI4EU (razpis Evropske komisije, izvajanje v letih 2019 in 2020, nepovratna sredstva v višini 15.000 €)

Občina Kamnik je uspela s prijavo na razpis Evropske komisije Wi-Fi4EU, s katerim želi slednja spodbuditi vzpostavitev brezplačnih hitrih internetnih povezav v središčih javnega življenja v lokalnih skupnostih v vsej Evropski uniji. V ta namen je prejela bon v znesku 15.000 €, ki bo pokril stroške opreme in namestitve omrežja na izbranih središčih javnega življenja, kjer še ni podobnih storitev brezplačnega brezžičnega dostopa. Trenutno se zaključuje nameščanje opreme.

 Projekt MUHA (program Interreg ADRION 2014–2020, izvajanje v letih 2020, 2021, 2022, predvidena nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 202.300 €)

Občina Kamnik je marca pričela z izvajanjem projekta MUHA, ki je uspešno kandidiral za nepovratna sredstva transnacionalnega programa Interreg ADRION 2014–2020.

Projekt sloni na prepoznani potrebi po izboljšani odpornosti sistemov oskrbe s pitno vodo na različne dogodke (razlitje onesnaževal, poplava, suša, potres) z uvajanjem standardnih postopkov in orodij za analizo odpornosti ter uvajanjem mehanizmov učinkovitega odziva upravljavcev vodovodnih sistemov in sil zaščite, reševanja in pomoči.

Občina Kamnik bo v 30 mesecih s partnerji izvedla analizo odpornosti vodovodnega sistema na navedene dejavnike in aktivno razvijala sistem odziva na naravne in druge nesreče, ki bi vplivale na oskrbo s pitno vodo. Hkrati bo opremila novo štabno sobo z nekaterimi ključnimi komponentami za izboljšani odziv (npr. podpora situacijskemu zavedanju ob naravnih in drugih nesrečah). Poleg tega bo občina izdelala analizo in načrt izvedbe odziva, skladen s sodobnimi standardi Svetovne zdravstvene organizacije za varno delovanje vodovodnih sistemov.

Energetska sanacija primernih stavb v lasti Občine Kamnik

Občina Kamnik namerava skupaj s konzorcijem gorenjskih občin kandidirati na jesenskem razpisu Ministrstva za infrastrukturo za nepovratna sredstva, namenjena energetski sanaciji objektov v lasti občine. Razpis bo zagotovil 40 % upravičenih stroškov sanacije izbranih objektov. S sanacijo objektov bomo, ob uspehu na razpisu, predvidoma pričeli v letu 2021.

Nekaj projektnih idej je še nerealiziranih oziroma z njimi na razpisih nismo uspeli (povezanih zlasti z obnovo lokalne kulturne dediščine, izgradnjo ali sanacijo lokalnih vzgojno-izobraževalnih objektov …), saj so programi, ki razpisujejo nepovratna sredstva, praviloma namenjeni financiranju izvajanja mehkih (vzgojno-izobraževalnih in drugih neinvesticijskih) ukrepov, ne pa tudi sofinanciranju investicijskih projektov. Omenjene vsebine bomo poskušali ponovno umestiti v morebitne primerne razpise prihajajoče finančne perspektive.

Poleg naštetih je bilo izvedenih še več manjših projektov. Vsako leto pa so bila pridobljena tudi sredstva na podlagi Zakona o financiranju občin – ZFO-1.