Evropski ekološki zid miru in varnosti

Strateški načrt za zaustavitev toka beguncev in migrantov prek schengenski meja Evrope, ki je zaenkrat še tajen, predvideva, da se na meji med Slovenijo in Hrvaško, razen bodeče žice, že v kratkem postavijo tudi mine, v nadaljevanju pa tudi evropski ekološki zid varnosti in miru. Po novem letu, ko naj bi bili znani rezultati arbitraže, ki bodo služili kot primeren povod za zaostrovanja, so na meji načrtovani tudi obsežnejši slepilni oboroženi spopadi.

Vojna Krajina

Vse skupaj naj bi bilo del premišljenega vseevropskega strateškega načrta oz. prvi resnejši taktični manever za zajezitev navala prebežnikov ter ponovno vzpostavitev t.i. »Vojne krajine« oz. »Militärgrenze«, ki je bila vzpostavljena že v času Avstro-Ogrske monarhije in s katerim se je Evropa že nekdaj uspešno branila pred invazijo otomanskih nevernikov z jugovzhoda.

V prvi fazi, ki se je že začela izvajati, načrt predvideva postavitev t.i. tehničnih ovir, kar je premišljeno uporabljen in politično korekten izraz, saj se pojem »tehnične ovire«, ne nanaša zgolj na postavitev bodeče žice, ki je zgolj prva v vrsti izmed številnih ukrepov, ki še sledijo v nadaljevanju.

Sodeč po izjavi sramežljivega predstavnika vlade Alfonza Zighajlovića, je začasna postavitev ograje z britvicami zgolj začasen ukrep, ki se nam ni treba sramovati. Že res, da je nekoliko neuglednega izgleda, še posebej, ko bo začela rjaveti, vseeno pa gre, po njegovem mnenju, za dobrodošlo pridobitev, saj začasna ograja imigrantom ne preprečuje vstopa, ampak zgolj nekoliko popestri doživetje Evrope, hkrati pa jim dobrodošlo omogoča, da v evropski kulturni prostor vstopijo nekoliko bolj urejeni, z obritimi nogami in genitalijami. Na očitke, da se na ograji lahko kdo tudi poškoduje, pa je Zighajlović dejal, da se pri britju, kdaj pa kdaj, vsakdo ureže, kar pa ni nič hudega, saj se to lahko zgodi vsakemu.

Evropski ekološki zid miru in varnosti

Bodeči žici oz. žici z britvicami, naj bi se v obmejnem pasu že v kratkem pridružila tudi široka minska polja širine kakih 150 metrov, nato pa še visoka električna ograja, medtem ko dolgoročni načrt predvideva postavitev zidanega, kakih 18 – 22 metrov visokega ter 8 do 10 metrov širokega evropskega ekološkega  zidu miru in varnosti z več ličnimi stražnimi stolpi. Zid ne bo služil zgolj varovanju evropskih meja, ampak bo hkrati tudi zanimiva turistična atrakcija za preživljanje dopusta, saj bo privlačen tako za oko, kot sprehode, rekreacijo in preživljanje dopusta, saj bo, spričo občutljivega prostora, zgrajen v skladu z vsemi ekološkimi in naravovarstvenimi zahtevami, našim krajem ob evropski meji, pa bo evropski zid miru in varnosti s številnimi stolpiči dal privlačno ter romantično srednjeveško podobo.

Sredstva za postavitev vseh naštetih tehničnih ovir bo skoraj v celoti zagotovila evropska skupnost, ki bo naši državi omogočila najem izjemno ugodnega kredita, ki ga bo moč deloma poravnati tudi z notranjimi organi zdravih državljanov in državljank, kar je dobrodošla novica tako za domače gospodarstvo, kot tudi vojsko nezaposlenih. Gospodarstvo bo z gradnjo zidu dobilo nov zagon, še posebej v gradbeni panogi, saj naj bi naša vlada od podpisu tajnega sporazuma postavila pogoj, da morajo vsa načrtovana dela opraviti domači, slovenski izvajalci in strokovnjaki. Spričo tega gre pričakovati, da se bodo, z nekaj malega državne pomoči, v kratkem iz pepela dvignili tudi padli gradbeni velikani SCT, Vegrad, Kraški zidar in drugi, ki so se spričo recesije znašli v manjši ter začasni finančni zagati. Vsa dela naj bi, kot pogoj za izplačilo denarnih socialnih pomoči, subvencij, otroških dodatkov, in vseg drugih oblik socialnih pomoči in transferjev, prostovoljno opravljali nezaposleni, socialno ogroženi, osebe z nizkimi dohodki, zaporniki, kulturniki, družbeno neaktivni in apatični, istospolno usmerjeni, ateistični, dolgolasi in politično oporečni posamezniki, ki jim bo družbeno koristno delo pomagalo pri fizičnem in duhovnem osebnem razvoju ter jih osvobodilo obremenjujočega negativizma. Ker bo šlo za veliko in občasno nevarno delo, pa bodo za njihovo varnost pri delu in delovno vnemo skrbeli  policisti in vojaki ter posebej usposobljeni zasebni strokovnjaki za varstvo pri delu.

Povečanje kapacitet jedrske elektrarne

Še bolj razveseljiva je novica, da bo dostop do zidu, razen z že omenjenimi minskimi polji, zavarovan tudi s posebno električno ograjo, ki se bo z elektriko povečini napajala iz naše jedrske elektrarne Krško in novih elektrarn na Savi, zato se bo, zaradi razumljivo povečanih potreb po oskrbi z električno energijo, nemudoma pričelo z gradnjo drugega in tretjega bloka NEK , ki bosta financirana iz istih virov, se pravi iz potratnih sredstev EU. Sicer obstaja tudi sporen predlog, da bi se v temeljih obsežnega zidu hkrati zgradilo tudi vseevropsko skladišče jedrskih odpadkov, kar naj bi zmanjšalo stroške gradnje, vendar je predlog, ker pristojni še niso uspeli zbrati soglasij vseh obmejnih krajevnih skupnosti, zaenkrat še zgolj na papirju, pomisleki pa obstajajo tudi zaradi morebitnega negativnega vpliva na turistično industrijo.

V obmejnih krajih se namreč že nestrpno veselijo skorajšnje gradnje zidu v katerem bo, na notranji strani, razen za potrebe vzdrževanja in varovanja, precej prostora namenjenega tudi turističnim kapacitetam. Načrtovalci evropskega obrambnega zidu so namreč predvideli, da bi se stroški gradnje, varovanja in vzdrževanja zidu lahko skorajda v celoti pokrivali v partnerstvu z zasebniki, bodisi z oddajanjem turističnih kapacitet, bodisi s prodajo nadstandardnih bivanjskih kapacitet, katerih cena je pogojena glede na lokacijo.

Državno-zasebno partnerstvo in sprememba zakonodaje

Zanimanje za stanovanja in nočitvene kapaciteta na zanimivejših, bolj izpostavljenih točkah, kjer je pričakovati pojav večjega števila ilegalnih prebežnikov, je namreč, zaradi napovedi skorajšnjega sprejema evropske zakonodaje, ki ilegalne prebežnike uvršča med visoko divjad, izjemno visoko. Zato se za mesta na atraktivnejših lokacijah, že pred samim začetkom gradnje, zanimajo številni kapitalski skladi, banke, domoljubne organizacije, verske skupnosti in premožni posamezniki, ki si obetajo dobičkonosnega posla.

Povečevanje patriotizma in posledično povečano zanimanje za aktivno in oboroženo varovanje mej Evrope je namreč vse večje, državljani Evrope iz držav, ki zaenkrat še niso neposredno oblegane z nelegalnimi imigranti, pa so v primerjavi z obmejnimi državami v nepošteno depriviligiranem položaju. To neenakost med evropskimi državljani bo izgradnja načrtovanega zidu miru in varnosti odpravila, se pa z gradnjo precej mudi, saj se utegne stanje v nekaterih izmed omenjenih držav hitro še poslabšati. Obstaja namreč upravičena bojazen, da bo s skorajšnjo spremembo evropske imigrantske ter lovske zakonodaje, v posameznih državah, kjer je tovrsni patriotizem še posebej izrazit, kaj hitro prišlo do pomanjkanja domače neavtohtone divjadi, kot jo predvideva novi vseevropsko imigrantsko-lovski zakon, razen, če se bodo posamezne države odločile, to je namreč v njihovi pristojnosti, da znotraj svojih državnim meja uredijo posebne obore in gojišča, kakršna so na evropskih tleh svoj čas že obstajala.

Predstavniki različnih organizatorjev terorističnih, pardon, turističnih potovanj zato evropsko vlado odločno pozivajo, da čim prej odobri sredstva za gradnjo zidu, začne z njegovo izgradnjo ter tudi na ta način pomaga k razcvetu evropske turistične industrije, kajti evropski državljani vse bolj neradi hodijo na izlete v tujino, organizatorji patriotsko-varnostnih potovanj pa imajo že pripravljene različne aranžmaje. Denimo paket za mladoporočence z romantično nočno stražo in streljanjem, vseevropsko upokojensko strelsko ligo in podobno.

Slepilni spopadi na meji

Žal, pa vse skupaj ni tako enostavno kot je videti na prvi pogled. Trenutni migrantski val je, kot pravijo domači in tuji strokovnjaki za mednarodno politiko, teroturizem, je neobvladljiv in preslabo organiziran ter še ne omogoča zadostnega zaslužka. Zato bo potrebno v prehodnem obdobju, na naših obmejnih območjih organizirati nekakšno slepilno vojno, ki bo begunce vsaj začasno ustavila ter omogočila nemoteno gradnjo zidu. Težava je v tem, da nelegalni imigranti prihajajo z vojnih območji, zato bodo morali biti spopadi prepričljivi in ne povsem brez žrtev. Po načrtih naj bi v načrtovani taktično-slepilni vojni padlo zgolj kakih 1000 do 2000 žrtev na vsaki strani meje, kar pa je, glede na vse dolgoročne koristi, ki jih bomo imeli tostran zidu, bržčas povsem sprejemljivo. Pogodbe z navijaškimi skupinami z obeh strani meje naj bi bile že podpisane.

Si pa koristi od izgradnje zidu obetajo številne koristi tudi druge evropske države, ne le obmejne, saj naj bi se pripravljala tudi sprememba kazenske zakonodaje, ki naj bi, namesto dolgoletnih zapornih in smrtnih kazni, omogočale tudi izrekanje ukrepa izgona iz Evrope, kar bi evropsko sveto zemljo sčasoma tudi povsem očistilo kriminala, kriminalcev, lenuhov in nergačev, ki verjamejo izmišljem teorijam zarot, predvsem pa dvomijo v krščanske korenine Evrope ter posledično zmanjšalo stroške za nastanitev obsojencev v prenatrpanih zaporih.

Izgradnjo evropskega ekološkega zid miru in varnosti, pa je potrebno pozdraviti tudi zaradi tega, ker bo zid ponovno omogočil razcvet skorajda pozabljene stare domače obrti – švercanja, ki je bilo še nedavno tega ena izmed glavnih gospodarskih panog previvalcev na obmejnih območjih.