V nedeljo, 13. marca 2016, smo v Budnarjevi domačiji pripravili četrti festival cvetnonedeljskih butaric. Vsako leto znova odkrivamo tančico praznovanja cvetne nedelje in vsako leto znova se na razstavi predstavljajo različna slovenska društva, ki z povezovanjem zelenja v butarice ohranjajo slovenski ljudski običaj pred cvetno nedeljo.
Poleg razstave butaric, eno izmed večjih in najzanimivejših tovrstnih razstav v slovenskem prostoru, je dogodek predstavljal druženje in obujanje ljudskega običaja z izdelovanjem butaric ter peko hostij oz. oblatov.
Blagoslov zelenja je stara krščanska šega, gotovo pa je prekrila predkrščansko obredje, ki je bilo povezano z določenimi vrstami »svetega zelenja«. Določeno zelenje naj bi pospeševalo rast, plodnost, zdravje, življenje in odganjalo zle duhove, uroke, coprnice, zle misli, bolezni… To vlogo je v krščanstvu prevzelo blagoslovljeno zelenje ali »butarca«.
Snop zelenja, ki so ga v posameznih krajih nesli na cvetno nedeljo k blagoslovu, so ljudje različno poimenovali, prav tako sta bila zelenje in tudi oblika krajevno pogojena.
Butarico, zelenje, kaštron, pegl, kravji žegen, leseni žegen, prajkl, presmec, pušlc, ljubensko potico ali le vejice so po maši na cvetno nedeljo po prihodu domov postavili v kuhinjo ali sobo, kjer so jo zataknili za stropni tram, preprosto oljčno vejico pa na razpelo. Ponekod so butarico razdrli in zelenje zataknili na hišni vhod, na kozolec, hlev in na rob njive. Domačijo, ljudi in živali naj bi blagoslovljeno zelenje varovalo pred vsem hudim, neurjem, požarom, boleznijo in uroki.
Od prve svetovne vojne dalje – gotovo pa je bilo enako tudi pred tem – , so fantje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k blagoslovu prinesel najlepšo in najvišjo butaro. Večja in težja kot je bila, več pozornosti je vzbujal njen prinašalec, njemu pa je pomenila več ponosa.
V osrednjem prostoru, “hiši” ste si lahko ogledali izdelovanje butaric s strani domačink, palovčank; Bernarde Kvas, Fani Sovinjšek, posebnost nedeljskega popoldneva pa je bila priprava in peka velikonočnih oblatov – hostij, ki jih je pripravljal Jože Bokal iz Dolskega. Oblati so opresen oziroma nekvašen kruh, pripravljeni iz moke in vode. Za peko se uporablja poseben pekač, ki pusti v končnem izdelku odtis Jezusovega monograma. Prvotno je oblate pekel mežnar in si s tem prislužil kakšen dodaten denar za preživetje. V okolici Kamnika ohranjajo ta običaj v Tuhinjski dolini in v Šmarci.
Na razstavi cvetnonedeljskih butaric so si obiskovalci lahko ogledali trinajst primerkov butaric iz različnih krajev Slovenije in sicer iz Baške grape (kaštron in pušl), Velikih Lašč, Roba na Dolenjskem, Veržeja (presmec), Dutovelj na Krasu, Rateč pri Planici (prajkl), Ljubnega ob Savinji ( ljubenske potice), Primorske ( primorska palmica), Črne na Koroškem (snop),Šmarce pri Kamniku, Tuhinjske doline in Spodnjih in Zgornjih Palovč. Bogata cvetnonedeljska kulturna dediščina bo na ogled vse do konca marca .
Zagotovo eno najlepših etnografskih prireditev v Zgornjih Palovčah si je ogledalo lepo število obiskovalcev, ki so tudi tokrat okušali Pečjakovo potico.
Besedilo: Sabina Romšak
