Slovenci imamo s Čehi tesno in pomembno povezavo vse od sredine 19.stoletja, ko se na ozemlje današnje Slovenije, z bolj ali manj pridobitnimi nameni začnejo priseljevati iz Češke in Moravske. Zika, Ficker, Neřima, Kučera, Richter, Panek, Filetz, Stiasny je samo nekaj takih in prepričana sem, da tudi tisti, ki nimate posebnega zanimanja za zgodovino, med njimi prepoznate vsaj tri.
Slovensko-češki odnosi imajo dolgo tradicijo tudi na univerzitetnem področju. Svojo vlogo so slovenski znanstveniki na Karlovi univerzi odigrali že na prelomu 18. in 19. stoletja. Prav tako je bilo nesporno uspešno tudi na drugih področjih, kot na primer v glasbi in arhitekturi. Sodelovanje je bilo z nekaj prekinitvami torej vedno zgledno in prav je, da tako tudi ostane.
Konec avgusta smo se člani Folklorne skupine Kamnik odpravili na raziskovanje zlate Prage. Pravzaprav je bilo v osnovi naše potepanje predvsem »delovno«; udeležili smo se namreč festivala SLOVENIJA V PRAGI 2023. Ta je potekal pod pokroviteljstvom slovenskega veleposlaništva in v organizaciji skupine SI.IN. V treh dnevih, ko je potekal festival, je slovensko pesem in ples predstavilo 22 skupin iz različnih koncev Slovenije.
Mi smo nošo prvič oblekli drugi dan festivala, ko smo imeli čast nastopiti na Praškem gradu. Siceršnje navdušenje in zanos, je bilo tokrat najmanj podvojeno in pravzaprav težko opišemo ponos, ki nas je preveval, ko smo se sukali in ukali 700 km stran od doma.
Tretji festivalski dan smo si delček Prage ogledali z ladjice, ki nas je popeljala po Vltavi; nato pa se s prijetno vodičko sprehodili preko Karlovega mostu in izvedeli, zakaj je sredi Prage imeniten židovski muzej, zakaj Karlov most neomajno stoji še več kot 600 let. Zdaj vemo tudi, komu in kje se priporočati s srčnimi željami, zakaj je vsako polno uro na Staromestnem trgu strašna gneča, kaj pomeni spuščena zastava na Praškem gradu, koliko je zares stara mogočna stolnica sredi kompleksa Praškega gradu, in še in še.
V vročem popoldnevu smo se ponovno odeli v nošo in delček naše kulture predstavili na enem od praških trgov, ter se v nadaljevanju pridružili zaključni prireditvi v cerkvi Srca Jezusovega, katero je zasnoval Jože Plečnik (kot zanimivost: cerkev je bila leta 2010 uvrščena med češke kulturne spomenike državnega pomena). V uvodnem nagovoru se je veleposlanica Slovenije na Češkem, ga.Tanja Strniša, ki je tudi sicer spremljala vse prireditve v okviru festivala, zahvalila vsem odgovornim za organizacijo in sodelujočim skupinam za uspešno izpeljane tri festivalske dni. Zahvala in pohvala je veljala tudi srčnosti in solidarnosti vseh nastopajočih – za pomoč po poplavah smo namreč zbrali preko 2.000 EUR. Festivalsko dogajanje se je zaključilo z nastopom dveh pevskih zborov in pihalnega orkestra.
V nedeljo se je naše potepanje zaključilo, a zna biti, da se kmalu vrnemo; saj legenda naroča, da se moraš vrniti z novo željo, vkolikor se ti prvotna izpolni. Morda pa je to le dober izgovor, saj si dih jemajočo Prago, njene zanimivosti in znamenitosti, ni mogoče ogledati v treh dneh.
Na koncu pa še povabilo: Če ste tudi vi dobrovoljni, poskočni in se radi zavrtite in zapojete, povabljeni v našo družbo. Vaje imamo vsako sredo od 20ih dalje v dvorani Kulturnega doma v Kamniku. V septembru začnemo novo sezono tako z osnovnošolci kot s starejšo skupino. Več informacij bo na voljo na naši facebook strani v naslednjih dneh.
Mihela Gabrovec,
Fotografije: FS Kamnik
