V Krajevnem domu Šmarca danes poteka simpozij posvečen sindikalistu, politiku in nenazadnje tudi častnemu občanu Občine Kamnik, ki je s svojim, za tiste čase domala revolucionarnim demokratičnim delovanjem, kot vodja znamenite litostrojske stavke ter ustanovitelj prve demokratične stranke, vizionarsko zaznamoval konec osemdesetih in začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Slovenija začela stopati na pot parlamentarne demokracije in osamosvojitve.
France Tomšič se je rodil 2. avgusta 1937 v Šmarci. Po končanem šolanju na Strojni fakulteti v Ljubljani – smer letalstvo, se je za nekaj časa zaposlil v Ljubljani, nato pa leta 1966, kot ekonomski migrant odšel v Nemčijo, kjer je nadaljeval svojo poklicno kariero in si ustvaril družino.
Po dobrih desetih letih se je z družino vrnil v Slovenijo in se zaposlil v Razvojnem inštitutu v Litostroju. V kamniški politični prostor se je zapisal med »perovskim uporom«, ko se je organiziral tamkajšnje občane, ki so se uprli množični razlastitvi parcel, na katerih je takratna mestna oblast načrtovala novo stanovanjsko sotesko.
Na slovensko politično sceno je France Tomšič z velikim korakom in pogumom, ki je zaznamoval številne kasnejše dogodke ter tudi razvoj slovenske parlamentarne demokracije, stopil decembra 1987, ko je kot vodja litostrojske stavke, s sindikalnim bojem za delavske pravice in ustanovitvijo neodvisnih sindikatov, neusmiljeno stopil na rep takratnim »ozimničarskim sindikatom« in enopartijski politični eliti, nekaj mesecev kasneje, pa s formalno ustanovitvijo prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze, dokončno razbil politično monotonijo dotedanjega enopartijskega sistema.
Kot predan in iskren socialdemokrat, kar bi mu v današnjem času, če bi ne bil žal že mrtev, utegnilo nadeti celo oznako ekstremnega levičarja, je France Tomšič dosledno zagovarjal interese delavcev, tako napram političnim, kot kapitalskim elitam in lobijem, zaradi česar se je razmeroma kmalu po osamosvojitvi, potem ko je uvidel, da je, kljub vsem svojim prizadevanjem za napredek socialne demokracije in uveljavljanje dosledne socialne politike v Sloveniji, prišel iz dežja pod kap, razšel z nekdanjimi političnimi kolegi, umaknil iz politike ter se domala povsem odrekel tudi »svoji« stranki, ki se je iz prvotne socialnodemokratske stranke, pod novim vodstvom in spremembo imena, prelevila domala v skrajno desničarsko stranko, ki deluje in zagovarja predvsem interese kapitala ter lobijev multinacionalk.
Podhodu iz politike, ki pa jo je še naprej budno spremljal brez dlake ob kaki kavi tudi kritično pokomentiral, se je France Tomšič do leta 1997, kot predsednik sindikata Neodvisnost, posvečal predvsem sindikalističnemu delu, iz katerega se je umaknil z upokojitvijo.
Današnji simpozij v Šmarci je zagotovo eden izmed prvih in pomembnejših korakov, ki utegnejo pripomoči k boljši umestitvi pomena lika in dela Franceta Tomšiča v prelomnih zgodovinskih trenutkih Slovenije, predvsem pa njegov prispevek k uvajanju in uveljavljanju parlamentarne demokracije na Slovenskem.
Nadejamo se le, da ga govorniki današnjega simpozija v organizaciji kamniškega parapolitičnega kloštrskega krožka, predvsem pa novodobni zgodovinopisci, ki »zgodovino« vse preveč radi pišejo po nareku trenutnih političnih (samo)interesov, dela in zaslug Franceta Tomšiča ne bodo poskušali pripenjati predvsem na prsa lastnega politikanstva, ki jim ga je France Tomšič, s svojim pogumom in iskrenim zavzemanjem za pravice delavcev ter socialno demokracijo, povsem nehote omogočil.
Ne smemo namreč pozabiti, da je bil France Tomšič pravzaprav nekakšen novodobni socialdemokratski revolucionar, četudi se mu današnjim simpozijem v Šmarci, vsaj sodeč po listi govornikov in organizatorjev dogodka, (precej hinavsko) klanja predvsem desnica, ki se je od načel in političnega programa Franceta Tomšiča, ustanovitelja prve slovenske demokratične stranke, že v času njegovega aktivnega političnega življenja in udejstvovanja, oddaljila svetlobna leta daleč. Zato iskreno upamo, da se France Tomšič ob današnjem simpoziju morda ne obrača v grobu.