Ker so se na območju Kamniške Bistrice pojavili obsežnejši goloseki, občinsko svetnico Alenko Jevšnik, zanima, kako bo občina Kamnik, kot članica Meščanske korporacije Kamnik, vplivala na to, da bo gospodarjenje z gozdovi v skladu s smernicami in direktivami o Naturi 2000?
Občinska svetnica Alenka Jevšnik (LMŠ) je v imenu svoje svetniške skupine občinski upravi Občine Kamnik, ki je s 14. deleži tudi članica Meščanske korporacije Kamnik, zastavila več vprašanj, ki se nanašajo na gospodarjenje s tamkajšnjimi gozdovi in ohranjanjem narave.
Alenka JEVŠNIK – LMŠ, št. 36 Občina Kamnik na svoji spletni strani med drugim promovira »čarobnost« doline Kamniške Bistrice:
»Dolina Kamniške Bistrice je kraj za pohodnike, kolesarje, kraj za ljubitelje narave in miru. Dolina Kamniške Bistrice je dobila ime po istoimenski reki, ki je v celotnem toku dolga 33 km in se izliva v reko Savo. Reka velja za eno najčistejših v Sloveniji, najbolj čarobni pa so prav tisti prvi odseki z vrsto naravnih znamenitosti.« (https://www.kamnik.si/mesto-kamnik/turizem-in-gostinstvo)
Vendar pa je ta »čarobnost« v zadnjih letih vse bolj okrnjena, saj je v dolini, ki je del evropskega omrežja posebnih varstvenih območij Natura 2000, vse več posek oziroma golosekov (vključno z nepospravljenimi vejami), ki kazijo in ogrožajo ta kamniški biser: V Koncu proti Kokrškem sedlu, v bližini Spominskega parka, v dolini Kamniške Bele, na Kopiščih (kjer je agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik zgradila veliko deponijo za les itd.
Nekaj izmed fotografij, ki jih je na svoji FB strani objavila Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico
Na omenjene težave je v svojih prispevkih v Kamničan-ki že večkrat opozarjal Rok Kralj, ki je v zadnjem pismu ovrgel nekatere trditve predsednika MKK, g. Mesnerja, ki trdi kako gospodarno ravnajo in da so goloseki potrebni za hitrejšo obnovo gozda.
Vprašanje za vodstvo Občine Kamnik:
V svetniški skupini LMŠ smo prepričani, da mora dolina ostati prijazna tako živalim in rastlinam, ki s svojo čarobnostjo v dolino vabijo turiste od blizu in daleč. Kako namerava ukrepati Občina Kamnik, ki je tudi članica MKK, da bo zgornji del doline Kamniške Bistrice ostal še naprej čaroben in privlačen za turiste?
Kako bo občina Kamnik, kot članica Meščanske korporacije Kamnik, vplivala na to, da bo gospodarjenje z gozdovi v skladu s smernicami in direktivami o Naturi 2000 (direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic in direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst)?
Kako bo Občina Kamnik vplivala na to, da bo denar, pridobljen s posekanim lesom uporabljen v korist občank in občanov Občine Kamnik?
Odgovor sta v imenu občinske uprave pripravila Maja SUŠNIK, direktorica občinske uprave in Aleš ŠKORJANC, podsekretar – vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance:
Vrsta in izvajane ukrepov Natura 2000 (direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic in direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) so zaobjeti v veljavnem Gozdnogospodarskem načrtu za gozdnogospodarsko enoto Kamniška Bistrica (2019– 2028), ki je bil sprejet s Pravilnikom o gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Kamniška Bistrica (2019–2028) (Uradni list RS, št. 79/19). Ta je za lastnike gozda (v tem primeru Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik – v nadaljevanju tudi: AS MKK) zavezujoč. V lanskem letu je v dneh od 21.8. 2019 do 3. 9. 2019 potekala v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju tudi: ZGS), Območna enota Ljubljana – Krajevna enota Kamnik in na spletišču državne uprave (https://www.gov.si/teme/gozdnogospodarsko-nacrtovanje/) tudi javna razgrnitev načrta, javna obravnava pa je bila v četrtek, 22.8. 2019, ob 9. uri v prostorih ZGS, na sedežu Krajevne enote Kamnik. Tam so gozdarji ZGS predstavili osnutek tega desetletnega načrta za gospodarjenje z gozdovi gozdnogospodarske enote Kamniška Bistrica, ki obsega severni del občine Kamnik. Vsi deležniki in širša javnost si je osnutek načrta lahko podrobneje ogledala in tudi posredovala morebitne pripombe, predloge ali dopolnitve za izboljšanje načrta. Občina Kamnik je tako na vlogo ZGS in po pregledu načrta podala pozitivno mnenje k predlogu tega gozdnogospodarskega načrta za obdobje 2019–2028.
Dinamika izvajanja posameznega gozdnogospodarskega načrta se v skladu z veljavnimi predpisi usklajuje med lastniki gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije.
Na osnovi navedenega načrta je AS MKK pripravila Posestni načrt za leto 2020. Posestni načrt je ena od oblik tolmačenja in prilagajanja desetletnih gozdnogospodarskih načrtov lastnikom. Predstavlja izvleček iz aktualnega gozdnogospodarskega načrta, prilagojen lastniku za tekoče leto gospodarjenja. Iz posestnega načrta lastnik gozda lahko pridobi osnovne podatke: obseg gojitvenih del in sečnje za tekoče leto, nujna vzdrževalna dela v gozdu in na gozdni infrastrukturi, potrebna varstvena dela, pridobi pa tudi osnovno finančno ovrednotenje gospodarskih ukrepov.
Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik je prvi posestni načrt za upravljanje gozdne posesti pripravila v letu 2019, njeni člani pa so ga sprejeli in potrdili na letnem občnem zboru. Prav tako je bil Posestni načrt za leto 2020 sprejet in potrjen na letnem občnem zboru v letošnjem letu.
Iz omenjenega načrta je mogoče razbrati, da AS MKK v letu 2020 iz naslova prodaje lesa iz gozdov pričakuje prihodek v višini 144.213 €.
Kot je znano, je Meščanska korporacija Kamnik kot denacionalizacijska upravičenka v denacionalizacijskih postopkih, ki so bili pravnomočno zaključeni v preteklih letih, v svojo last pridobila tudi obsežne površine gozdov na območju Kamniške Bistrice. Zavezanka za vrnitev je bila v večini primerov Republika Slovenija oziroma zanjo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Na osnovi denacionalizacijskih odločb je tako večina zemljišč pri pristojni Zemljiški knjigi vpisana kot skupna lastnina (ne solastnina) več različnih subjektov – približno 204 članov Meščanske korporacije Kamnik. Med njimi je tudi Občina Kamnik.
Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (Uradni list RS, št. 5/94 s spremembami) namreč določa, da so vrnitev odvzetih premoženjskih pravic upravičeni zahtevati le člani nekdanjih agrarnih skupnosti oziroma njihovi pravni nasledniki, ob pogoju, da so člani ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti. Član agrarne skupnosti pa lahko po tem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju; premoženjske pravice se vrnejo fizični osebi, ki so ji bile odvzete, oziroma pravni osebi, ki so ji bile odvzete, oziroma njeni pravni naslednici. Če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, se po tem zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po zakonu o dedovanju. Če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice v celoti, ostanejo oziroma postanejo nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na območju katere ležijo. Občina postane članica agrarne skupnosti in zagotovi izvajanje pravic drugim ter novim članom agrarnih skupnosti. Prav tako če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, ostanejo oziroma postanejo nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti last občine.
Upoštevajoč zgoraj navedeno je Občina Kamnik lastnica 14 deležnih pravic (od skupno 194). Člani agrarne skupnosti so lahko samo solastniki oziroma skupni lastniki nepremičnega premoženja. Ko oseba pridobi (kupi, prejme v dar, podeduje ipd.) solastniški delež, postane s tem samodejno (po zakonu) tudi član agrarne skupnosti. Ker je agrarna skupnost organizirana kot premoženjska skupnost, ki upravlja s premoženjem, je pomembno, da o tem odločajo le osebe, ki imajo lastniška upravičenja.
Posameznik ne more izstopiti iz članstva agrarne skupnosti, obenem pa ostati solastnik premoženja. Lastnik solastniškega deleža je obenem član agrarne skupnosti. S tem premoženjem je mogoče upravljati le skupno – prek organov agrarne skupnosti.
Občina je lahko član agrarne skupnosti, če ima solastniški delež na premoženju, ki tvori agrarno skupnost. Občina ima na podlagi solastniškega deleža vse pravice in obveznosti, in sicer takšne, kot jih imajo člani agrarne skupnosti, ki so fizične osebe, npr. udeležba na občnem zboru, glasovalne pravice ipd.
Vse, kar zadeva denacionalizacijski postopek in na njem temelječo odškodnino, ki pripada Meščanski korporaciji Kamnik iz naslova različnih denacionalizacijskih postopkov, se zbira na posebnem računu (Meščanska korporacija Kamnik ima sprejet tudi pravilnik o vodenju tega računa). Korporacija se mora najprej preoblikovati v skladu z novim zakonom, še prej pa morajo biti speljani vsi dedni postopki. Šele po organiziranju v skladu z novo zakonodajo bo mogoče članom izplačati zneske iz tega naslova (glede na deležne pravice).
Kar zadeva redno upravljanje, o poslih rednega upravljanja s premoženjem, ki je v skupni lastnini članov, odloča Upravni odbor. Ta je izvršilni organ Meščanske korporacije Kamnik, ki ga sestavlja 5 oziroma7 članov, izvoljenih na Občnem zboru. Upravni odbor mora posle voditi s skrbnostjo dobrega gospodarja in odgovarja za dokazano povzročeno škodo po splošnih določilih odškodninskega prava. Delo in poslovanje predsednika ter Upravnega odbora nadzira Nadzorni odbor.
O poslih, ki presegajo posle rednega upravljanja s premoženjem, ki je v skupni lastnini članov, odloča Občni zbor, ki je najvišji organ Meščanske korporacije Kamnik – sestavljajo ga vsi člani. Ob tem zgolj pripominjamo, da ima vsak glasovalni upravičenec na Občnem zboru le 1 glas, ne glede na to, koliko deležnih pravic oziroma temeljnih parcel poseduje in ne glede na lastniško razmerje.
Do zdaj še ni prišlo do nobenega izplačila dobička, ker o tem odloča Občni zbor.
Prizadevamo si, da bosta Občina Kamnik in Meščanska korporacija Kamnik po zaključku denacionalizacijskih zadev ter ustrezni registraciji agrarne skupnosti pristopili tudi k dogovoru glede medsebojnega sodelovanja oziroma ustrezne konkretne določitve medsebojnih pravic in obveznosti, izvirajočih iz članstva Občine v korporaciji.
Fotografije: Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico
