Znamenita gostilna Pri planinskem orlu v Stahovici je danes ponovno odprla svoja vrata, nova ekipa priljubljene gostilne, pod vodstvom izkušenega primorskega gostinca Zdravka Bratine, pa bo preizkušeno ponudbo domačih in lovskih dobrot, s katerimi nas je desetletja razvajal kuharski mojster Janez Uršič, obogatila tudi s pristnim primorskim pridihom in primorskimi dobrotami.
Danes opoldne so se v Stahovici, po krajšem predahu in menjavi najemnikov, ponovno odprla vrata gostilne Pri planinskem orlu, ki smo jo, resnici na ljubo, že vsi kar malo pogrešali. Nenazadnje tudi zaradi tega, ker nas je nenadkriljivi kuharski mojster Janez Uršič, skupaj z ženo Zvonko, najpomebnejšim skritim stebrom družinske gostilne, sinom Petrom in svojo ekipo desetletja dolgo razvajal z najboljšimi domačimi in lovskimi jedmi ter še marsičem, sama gostilna pa je že pred časom postala nekakšna kamniška reprezentančna oz. najpomembneša kamniška gostilna, v katero je bilo moč kadarkoli pripeljati še tako zahtevnega, izbirčnega ali visokega gosta.
Da bo temu tako tudi v prihodnje, bo odslej, pod neizprosnim mentorskim vodstvom Janeza Uršiča, ki bo ekipi vsaj nekaj časa pomagal, da se navadi hribovskega zraka in zahtevnih gurmanskih navad tukajšnjih gostov, poskrbela luštna in zagnana ekipa preizkušenega primorskega gostinca Zdravka Bratine.
Sicer bodo novodošli najemniki gostilne Pri planiskem orlu, ki prihajajo s hribov nad Vipavsko dolino, mogoče potrebovali še kak dan ali dva za aklimatizacijo, zaradi česar jim bomo, vsaj v prvih deh, z veseljem pogledali skozi prste in oprostili kako morebitno nerodnost ter nepoznavanje lokalnih navad, glede na prvi vtis pa smo vseeno prepričani, da »guki in foučkarji«, kot svojim gorjanom nekoliko šaljivo in zbadljivo pravijo prebivalci Ajdovščine in Vipave, kakih večjih težav pri prilagajanju na naše kraje ne bodo imeli.
Tudi zaradi tega, ker so vsi povrsti prekaljeni gostinski mački (in mačke), ki tudi sami prav dobro vedo kaj je dobra hrana, dobro vino pa se v njihovi krajih, tako ali tako, pije že namesto materinega mleka, za nameček pa simpatično navihanima točajkama Karin in Suzani jezik, v zapeljivo zvenečem primorskem narečju, teče kot namazan.
Kot pravi Zdravko Bratina, ki je še nedavno tega uspešno vodil planinsko kočo na Čavnu, bodo v gostilni Pri planinskem orlu, z več kot dobrodošlo pomočjo Janeza Uršiča, ki jih goni kot bog meglo, poskušali obdržati kar največ že preizkušene in uveljavljene ponudbe gostilne Pri planiskem orlu, obenem pa bodo ponudbo postopno popestrili in obogatili tudi s kančkom najboljšega, kar ponujata primorska in kraševska kuhinja, pa naj gre za ribe, pršut ali vino in podobne jedi, ki jih morda v naših krajih niti še niti ne poznamo tako dobro.
Vse skupaj se zdi nadvse obetavno, četudi, ali pa prav zaradi tega, preudarno previdni Zdravko Bratina, ki se, bržkone zaradi svojih bogatih gostinskih izkušenj zaveda, da stopa v precej velike gostinske čevlje, za enkrat noče nič kaj preveč obljubljati. Pravi namreč, da bi se z ekipo rad najprej uredil še nekaj tehničnih malenkosti, predvsem pa se prilagodil novemu lokalnemu okolju in okusu tukajšnjih ljudi ter se obenem še marsičesa naučil.
Vseeno se je že ob današnjem odprtju, ki je v priljubljeno gostilno Pri orlu, najrazličnejšim strašečim virozam navkljub, pritegnilo lepo število stalnih gostov in povabljenih, lepo pokazalo, da se bo v gostilni Pri planinskem orlu še naprej oz. znova dobro jedlo in pilo.
Zato se že v naprej veselimo, da je gostilna znova odprta ter da bo, na rovaš dobre ponudbe, tudi dobro obiskana, kot je bila že od nekdaj,
Novi ekipi pa želimo pri delu veliko sreče in uspehov, o katerih bomo z veseljem poročali tudi na našem portalu.