Gozdovi na kamniškem v tednu gozdov 2023 – Gozd prihodnosti

Vsako leto se v zadnjem tednu maja spomnimo, ali največkrat ne, večnega, skoraj samoumevnega, najzvestejšega in hkrati vse prevečkrat motečega civilizacijskega sopotnika človeka. V letošnjem letu smo slovenski gozdarji ta čas spomina naslovili Gozd prihodnosti. Morda bi moral biti na koncu naslova vprašaj glede na to, kakšno je naše današnje sobivanje Človeka z Gozdom. Tudi na kamniškem je slavljenec prisoten še iz časov pravljic in legend. Pa si poglejmo nekaj dejstev o njem.

V začetku leta 2021 je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v skladu s pravilnikom potrdilo gozdno gospodarski načrt gozdnogospodarske enote (G.E.) Kamnik za obdobje od 2020 do 2029, zadnjega od trojčka načrtov. Pred tem sta bila potrjena načrta G.E. Tuhinj Motnik za obdobje 2018 do 2027 in G.E. Kamniška Bistrica za obdobje 2019 do 2028. K pripravi, razgrnitvi in javni obravnavi so bili povabljeni lastniki gozdov ter drugi posredni in neposredni uporabniki gozdnih površin, a opaznejšega sodelovanja v tem procesu ni bilo zaznati kljub občasnim močnim populistično-propagandnim podvigom v lokalnih medijih. S potrjenimi načrti imajo lastniki gozdov, gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, izvajalci del v gozdovih in ne nazadnje vsi, ki te gozdove uporabljamo, pravice, predvsem pa materialne, pravne in moralne dolžnosti do 61 % površine občine, porasle z gozdom.

Načrtovani trojček je bil izdelan in sprejet po enotnem postopku v skladu z Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih Ul. Št.5/1998) in si zato lahko privoščimo informativno primerjavo z stanjem izpred dobih dvajset let.

Spodnja preglednica navaja nekatere glavne pokazatelje gozdov na kamniškem (občini Kamnik in Komenda) v obdobju od 2018 do 2029:

Površina, prostorsko opredeljena kot gozd, se je zmanjšala za 4 odstotne točke ali 645 ha iz različnih vzrokov:

• Zaradi načina zajemanja podatkov ter menjave načinov opredelitve gozdne površine v procesih prostorskega načrtovanja na državnem in občinskem nivoju (OPN, GERK,…)
• Zaradi večjih krčitev v urbane namene (OIC Komenda, CALCIT)
• Zaradi načina prekategorizacije gozdne površine v kmetijska zemljišča (do 5.000m2 po hitrem postopku).
• Zaradi  širjenja individualne poselitve ter infrastrukture.

Površina gozdov s posebnim namenom (rezervati,parki) se je zmanjšala na borih 30 ha (Arboretum), zato pa se je močno povečal obseg razglašenih varovalnih gozdov za dobih 1.200ha (Kamniška Bistrica).

Delež gozdov v lasti države se je znižal za 31 odstotnih točk, hkrati pa sej povečal delež gozdov v zasebni lasti za 34 odstotnih točk, kot posledica še vedno trajajočih denacionalizacijskih postopkov.

Načelo trajnosti po našem pojmovanju velja tudi za gozdove. Za obstoj žive populacije na daljše obdobje mora biti razmerje med starostnimi skupinami čimbolj približano ugotovljenemu modelnemu stanju. Gozdovi v naši okolici imajo podobne “demografske” zagate. Delež mladih gozdov (mladovje) v obravnavanem obdobju vztrajno nazaduje. Prav tako se manjša delež aktivne mladine (drogovnjakov), hkrati se povečuje delež starejše populacije (debeljakov). Malo boljše obete daje delež prepleta »starine in otrok« (pomlajenci), kateri se povečuje. Na rob tem ugotovitvam opažamo že dalj časa, da pada obseg in kakovost negovalnih ukrepov (nege gozda po razvojnih fazah) posameznih razvojnih faz v sestojih.

Lesna zaloga (m3/ha) v gozdovih je v zadnji dvajsetih letih narasla za dobro četrtino v skladu z ljudskim rekom da “les na lesu« raste podobno pojmovano kot obresti na glavnici – debelejše je drevo, več prirastka daje. Pojavi pa se vprašanje, ali so te zelene obresti zadosti kakovostne in se dobro prodajajo. Tisti, ki proda hlodovino, mu je ob izdani dobavnici ali računu za prodano hlodovino to neusmiljeno razjasnjeno.

V prizadevanjih za izravnavo zgoraj navedenih ugotovitev si v procesu načrtovanja gozdarji prizadevamo odstopanja od modelnega stanja po načelu trajnosti izravnati z določitvijo višine največjega možnega poseka (etat) na podlagi vsakokratne ugotovitve stanja. Načrtovana višina poseka se je od leta 1998 do 2018 povečala za krepkih 60 odstotkov, kar pomeni, da bi lahko posekali v obdobju 2018 – 2029 že čez milijon m3 lesa (1.026.420 m3).

Od leta 1998 do 2019 se je posekalo 1.241.647 m3, kar predstavlja 88,3 odstotka največjega možnega poseka. K temu podatku smo dolžni dodati nekaj ugotovitev:

• Redni posek (na zahtevo lastnikov gozdov) se izvaja zelo neenakomerno po sestojih. Delež površin, kjer se redno aktivno gospodarjenje opušča ali se je že v celoti opustilo, se zaskrbljujoče povečuje.
• V tem podatku so vsebovane tudi nenačrtovane sečnje zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter bioloških dejavnikov (vetrolom 2008, žled 2014 in 2017, vsakokratne namnožitve »lubadarja«, kostanjev rak, jesenov ožig, lokalni pojav snegoloma, povečano drgnjenje in objedanje zaradi divjadi in paše po sestojih,…). Delež sanitarne sečnje je v tem obdobju močno presegal tretjino celotnega poseka.

Bodi dovolj s številkami in primerjavami. V tednu gozdov se na naših hitrih in pomembnih poteh za trenutek ustavimo, poglejmo v buhtečo zelenino in se iskreno vprašajmo:

• Ali je gozdni prostor nujno potreben za naše preživetje ali je samo “neizčrpna” shramba prostora, lesa, vode in še česa?
• Ali je gozd naš nenadomestljivi spremljevalec ali je čuden in neprijazen skupek drevja, hudourniških voda, volkov, medvedov in druge golazni, ki ogrožajo naša prizadevanja po moderno-modnem bivanju?
• Ali je gozd kraj spoštovanja življenja ali je samo predmet za izživljanje modernega politikantstva na vseh nivojih družbe?
• Ali bomo pustili gozdu njegov življenjski prostor ali bomo ob hitrem krčenju od njega zahtevali “še več in še boljše”?
• Ali bomo izrekli gozdu spoštovanje in mu prisluhnili ali mu bomo nedemokratično določili kaj in koliko mora?

Gozd prihodnosti in njegova podoba sta odvisna od našega odgovora in od tega odgovora je odvisen naš obstoj.

Miha Zabret,
Zavod za gozdove Slovenije