Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Podjetje Graditelj je še bolj zaprlo dostope do mostu, ki se nahaja znotraj njihovega proizvodnega obrata.
Pred dnevi smo, v prispevku Zaprtje Graditeljevega mostu v Stranjah, že pisali o tem, da je prebivalce Stranj in Godiča ter tudi drugih okoliških krajev, ki za prehod reke Kamniške Bistrice uporabljajo Graditeljev most, precej razburilo dejstvo, da je podjetje zaprlo dostope, ki so omogočali prehod preko mostu. Prve, zasilne zapore prehodov, so bile že po dnevu ali dveh polomljene, zato so v podjetju namestili nove, močnejše zapore, hkrati pa nameščajo tudi dodatne ograje.
Podjetje Graditelj ima zagotovo pravico, da svoj proizvodni obrat ogradi in zaščiti pred nepooblaščenim dostopom, težava pa je v tem, da podjetje ne ograjuje samo svojega zemljišča, ampak tudi zemljišča, ki so javno dobro oz. last Republike Slovenije, predvsem pa onemogoča nemoteč dostopa do obrežja reke Kamniške Bistrice, kar je sporno, bržčas pa tudi neskladno z Zakonom o vodah. Podjetje si namreč na ta način nekako prilašča tudi zemljišča, ki niso njihova, iz orto-foto posnetkov in podatkov, ki se nahajajo na Prostorskem informacijskem sistemu občin, pa je moč razbrati, da nekateri objekti celo deloma stojijo oz. posegajo na zemljišče, ki je javno dobro.
Ker je poteza podjetja, ki je med občani Stranj in Godiča, kjer ima Graditelj že desetletja svoj proizvodni obrat, povzročila nemalo razburjenja, smo podjetju posredovali nekaj vprašanj, ki bi morda lahko pomagala razjasniti situacijo.
Odgovore na vprašanja nam je posredoval tehnični direktor podjetja Graditelj – Tomaž Lovše.
Kakšni so razlogi, da ste se domala povsem onemogočili prehod preko mostu preko reke Kamniške Bistrice v Stranjah?
V območju industrijskega kompleksa S6 se vršijo različne proizvodne dejavnosti. Glede na to, da je v njem tudi večje število najemnikov, v zadnjem obdobju vstopa v območje nismo zelo striktno nadzirali ali omejevali. To so izkoristili prebivalci Stranj in Godiča in most začeli uporabljati za svoji vsakodnevno rabo. To smo tolerirali do meje, ko so se začeli pojavljati tudi drugi neljubi dogodki in sicer nedovoljeno odlaganje in deponiranje odpadnega materiala in smeti, poškodbe objektov in infrastrukture, vlomi v delovne stroje in tovornjake, kraje goriv in nazadnje še »vdor« motoristov na območje deponij gramoza in zemljin, ki so ga začeli uporabljati kot športni poligon. Zato smo na pobudo najemnikov območje skladišč, betonarne, železokrivnice ter pripadajočih funkcionalnih zemljišč in deponij v celoti zaprli. Glede na to, da sta naša zakonodaja in praksa na nekaterih področjih še vedno v duhu preživelih časov, se ne želimo izpostaviti tveganjem pred morebitno odgovornostjo za dogodke, ki bi sicer brez naše volje lahko nastali na zemljiščih v naši lasti.
Ali, glede na negativne odzive okoliških prebivalcev, s katerimi je vaše podjetje v preteklosti živelo v nekakšnem dobrem sožitju, nameravate prehod ponovno preko mostu ponovno omogočiti?
Ne.
Ali se vam, glede na to, da z onemogočanjem prehoda preko mostu, ki po podatkih iz zemljiške knjige stoji na zemljišču, ki je javno dobro, zapirate tudi dostop do priobalnih zemljišč reke, ki niso v lasti vašega podjetja, zdi smotrna?
Most je nesporno last družbe Graditelj. V okviru razprav o prostorskih razvojnih strategijah smo večkrat predlagali uvedbo povezave med Godičem in Stranjami preko Graditeljevega mostu, vendar predlog (še) ni doživel pozitivnega odziva.
Na kakšen način boste omogočili neškodljiv dostop do 15 metrskega priobalnega zemljišča na obeh bregovih reke? Pojasnilo: Zakon o vodah določa, da zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda, med katere sodi tudi reka Kamniška Bistrica, 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
Koncesionarjem za upravljanje in vzdrževanje vodotoka bomo enako kot do sedaj omogočali neoviran dostop.
Ali so vsi vaši objekti v industrijskem kompleksu, ki se nahajajo na obeh bregovih reke, postavljeni v skladu s predpisi in veljavno zakonodajo? Iz podatkov in slik Prostorskega informacijskega sistema je namreč razvidno, da se nekateri vaši objekti, ki po svojem namenu ne sodijo med objekte, kakršne na tovrstnih območjih dovoljuje zakon, nahajajo ne le v priobalnem pasu, ampak deloma posegajo celo na parcele, ki so javno dobro?
Vsi objekti so bili zgrajeni pred l. 1990 skladno z zakonodajo, ki je veljala v času gradnje.
Iz odgovorov, ki so jih posredovali iz podjetja Graditelj, je torej razvidno, da podjetje ne bo več omogočalo prehoda preko mostu, niti neoviranega dostopa do obrežja reke Kamniške Bistrice, kar pa je, po vsej verjetnosti, navzkriž z Zakonom o vodah, ki jasno določa: »Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra…«
Kaj pravi Zakon o vodah
Zakon o vodah v svojem 14. členu določa, da je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, priobalno zemljišče celinskih voda (priobalno zemljišče). Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda, med katere sodi tudi reka Kamniška Bistrica, sega 15 metrov od meje vodnega zemljišča.
37. člen istega zakona, ki se nanaša o posegih na vodno in priobalno zemljišče, določa: Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena,
2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, drugače določeno.
Najpomembnejše določilo, pa prinaša 38. člen Zakona o vodah, ki bi ga morali poznati in upoštevati tudi številni drugi lastniki zemljišč v priobalnem pasu, še posebej pa tisti, ki si priobalna prilaščajo preko vsake mere.
(1) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen, če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt iz 5., 6. in 7. točke prejšnjega člena.
(2) Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda.
(3) Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko lastnik ali drug posestnik objekta javne infrastrukture izključi splošno rabo na območju, na katerem se nahaja objekt, če je to nujno zaradi varovanja življenja ali zdravja ljudi.
(5) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena nima pravice do odškodnine, razen za navadno škodo.
Iz navedenih določil Zakona o vodah bi tako lahko torej sklepali, da je ravnanje podjetja, ki poleg tega, da ograjuje svoja zemljišča, onemogoča tudi dostop do javnega dobra in priobalnega pasu reke Kamniške Bistrice, v nasprotju z omenjenim zakonom. Če smo dosledni, pa je v nasprotju z Zakonom o vodah tudi ravnanje številnih posameznikov, ki imajo svoja zemljišča ob reki Kamniški Bistrici in drugih vodotokih, saj je prilaščanje obvodnih zemljišč ter neomogočanje prostega dostopa, postalo kar nekakšen nesankcioniran šport večine izmed mejašev.
Spričo ukrepa podjetja Graditelj, ki ga sicer lahko razumemo, ne moremo pa ga odobravati, bi se utegnilo krhko sožitje med podjetjem in okoliškimi prebivalci utegne precej zaostriti, kajti dejavnost podjetja navsezadnje le-ni najbolj primerna za urbano sosesko, hkrati pa Graditelj, s postavitvijo neuglednih ograj iz zarjavelelih železo-betonskih mrež in dolgoletno neurejeno podobo svojega obrata, ne pripomore ravno k lepšemu izgledu kraja.
