Izvajalci del, ki se trudijo čim prej zgraditi pomožno letalsko pristajalno stezo med Šmartnim in Lazami oz. Kozjakom, se soočajo s precejšnjimi težavami, ki jih povzroča vreme.
V drugi polovici prejšnjega leta so v Tuhinjski dolini, nekako med Šmartnim in Kozjakom, zabrneli gradbeni stroji, ki so s pospešeno naglico začeli graditi oz. obnavljati obstoječo cestno ter vojaško infrastrukturo.
Razlogi za pospešeno obnovo tuhinjske magistralke, ki naj bi v kratkem, po zgledu avtocestne policije, dobila tudi lastno policijsko enoto, čeprav se še ne ve točno, ali bo njen sedež pri Ledrarju, ali na Malem hribu, se namreč ne skrivajo zgolj v nezadovoljstvu uporabnikov dotrajane ceste, bodisi s Kranjske, bodisi s Štajerske strani, ampak tudi oskrbi vojaške infrastrukture.
O tem, da naj bi bil na Menini planini postavljen vojaški radar, se je pred časom sicer že precej govorilo in pisalo, spričo strogo varovanih vojaških skrivnosti, pa se bolj malo govori in piše o drugi tuhinjski vojaški infrastrukturi.
No, nekaj malega se je lani sicer res pisalo in govorilo tudi o izgradnji prve slovenske podmorniške baze, ki se nahaja »Pod črno škarpo« nedaleč stran od izvira Nevljice, ki ponuja izjemno izhodišče za plutje vse do kriznega Črnega morja, vendar je bil tajni vojaški projekt v medijih spretno zakamufliran kot zasebni rekreacijski objekt lokalnega turistično društva za sinhrono plavanje, vaterpolo in gojenje zlatih ribic.
Bolj malo oz. skoraj nič, pa se ne govori o gradnji pomožne letališke steze, ki bo, na polju med Šmartnim in Lazami, omogočala pristanke in vzlete novemu transportnemu letalu slovenske vojske, ko bo le-to prifrčalo iz Italije, pristalo pa naj bi ravno na novi, za koruzo skrbno skriti, pristajalni stezi med Šmartnim in Lazami.
Kot prvi tovor naj bi omenjeno letalo – zaenkrat gre še za skrbno varovano vojaško skrivnost – pripeljalo tudi tovornjak z medicinsko opremo oz. maskami, ki je pred časom izginil v tuhinjskem oz. nekem drugem trikotniku, ki naj bi bil z veliko slovesnostjo, kot protiutež številnim partizanskim spomenikom na območju Tuhinjske doline, postavljen kot večni opomnik junaškega protikoronskega boja pri enem izmed še delujočih tuhinjskih lokalov, ki so morali biti v času epidemije zaprti.
Najustreznejša lokacija bi bila sicer pri Mežnarju, kjer pa ni dovolj prostora, zato bo omenjeni tovornjak bržkone parkiran v bližini Lovca, kjer naj bi bil urejen tudi nov letališki terminal.
Kljub snežnim zametom, ki mestoma niso skopneli tudi v lepem marcu, so se dela, vsaj v rekreacijskem smislu, v Tuhinjski dolini vendarle nadaljevala.
Na cestni skakalnici pod Kovkom, do koder je delavcem uspelo priti še pred zimo, je bilo, kljub občasnim kamnitim slalomskim oviram, zabeleženih že kar nekaj rekordnih skokov, medtem ko je tajno helikoptersko pristajališče v nekdanjem kamnolomu dobilo novo asfaltno prevleko in je tekom zime že služilo za namene drsanja in igranja hokeja na ledu, zaradi česar najvišji vladni krogi že proučujejo tudi možnosti za ponovno odprtje nekdaj znane gostilne Pod Kozjakom oziroma, po domače, Pri Kavsarju, ki bi ustrezno dopolnil, zaenkrat še nekoliko pomankljiv, Goliško – Tuhinjski potapljaško-padalski poligon (Petrol, Kavsar, Lovec, Mežnar ali obratno).
Na Tuhinjskem letališču, ki bo imelo to posebnost, da bo zgrajeno nekoliko v ovinek, tako da bo letalo, ki bo pristalo oz. vzletelo sovražniku opazno šele v zadnjem trenutku, so zaenkrat urejene šele bankine, služilo pa bo tudi lokalnemu prebivalstvu, saj bo novo transportno letalo, v času večjih prometnih zastojev, pobiralo tudi tudi krajane, ki se jim bo mudilo v šolo ali službo ter jih, s pomočjo padal, spuščalo nad željenimi lokacijami v Kamniku ali Ljubljani.
Dela se bodo nadaljevala takoj, ko bo to dopuščalo vreme, je pa res, da se z deli še ne mudi tako zelo, saj tovornjak, ki bo služil kot spominsko obeležje, zaenkrat še iščejo, letalo pa še sestavljajo.
