Dijaške Maistrovine so niz dogodkov, ki jih za Kamnik in Kamničane skupaj prirejajo dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra ter Dom kulture Kamnik. Svoje mesto imajo na malem odru kamniškega kulturnega hrama in ta teden so s performansom HREPENENJE IZZA OKOPOV obeležili stoletnico konca prve svetovne vojne.
Mnogo vojakov, ujetih v svetovno morijo na začetku prejšnjega stoletja, je bilo starih le toliko kot današnji maturanti ali nastopajoči, zato je bila primerjava na odru toliko bolj živa in tedanjost se je povezala s sedanjostjo.
Pisma in dnevniški zapisi mladih mož, namenjeni nevestam ali razmišljanju o krutosti vojnega nesmisla, so v ospredje postavili brezčasnega človeka. Čutiti ljubezen, spoštovanje, vdanost v usodo, a hkrati hrabro odločnost, zatišje praznika in željo po napredku – vse to nosimo v sebi, je večno. V pripovedih treh slovenskih vojakov je bilo čutiti hrepenenje, prav tako kot v izboru glasbe iz današnjega ponorelega sveta. Plastičnost tematike so zaokrožili izseki dokumentarnih filmov iz prve svetovne vojne, še bolj pa oživile risbe, ki so sproti nastajale izpod krede spretnega ilustratorja v stari avstroogrski opravi.
Znova vrhunski prispevek kamniških dijakov in mentorjev GSŠRM; škoda le, da za tovrstna dogajanja med Kamničani ni prevelikega zanimanja. Smo nemara prenasičeni s trenutki, ko se je treba zazreti v velikanske zmote človeštva ali, kot je v svojih dnevniških zapisih razmišljal eden izmed vojakov » … v tem leži prekletstvo človeka: samo grabil bi in zlobno užival …«
Andreja Sabati Šuster
