Mladinski parlament Alpske Konvencije: YPAC 2016 – BASSANO, sreda – petek (11. -13. 5. 2016)
Sredino jutro smo začeli s skupno četrto sejo komitejev, ki ji je sledila še peta (in zadnja). Po obilnem kosilu se je odvil pregled postulatov s pomočjo strokovnjakov in mednarodnih politikov, ki se specializirajo za to področje. Z enim od njih, na katerega je lani Kamnik naredil prav poseben vtis, smo opravili tudi krajši intervju. Za sklepno dejanje delavne srede so odbori postulate ob pomoči učiteljev dovršili in jih poplaknili z dobro večerjo in – kljub dežju – romantičnim večernim sprehodom po mestu.
Deževni četrtek v Bassanu je zaznamoval vrhunec YPAC-a – generalna skupščina, torej dogodek, na katerem odbori predstavijo vse zahteve ter izvolijo tiste najboljše. Letos se je odvila v lokalnem gledališču – ne pozabimo, da se je lani, ko smo bili gostitelji Kamničani, ta zgodila v Veliki dvorani državnega zbora. Nikakor pa ne smemo zanikati, da je gostiteljem kljub nekoliko manj luksuznim pogojem uspelo pričarati utrip pravega parlamenta, ki smo ga začutili tudi ob predstavitvah postulatov. Zaradi zagretosti delegatov je bilo potrebnih več opravičil predsedstvu za neupoštevanje protokola, ki zahteva zahvalo predsedstvu za besedo, vstajanje, primerno izražanje… Skratka strogo disciplino zavoljo uspešne simulacije parlamenta. Pred izglasovanjem sprejetih postulatov je minilo kar nekaj ur debatiranja, ki ga je prekinil le odmor za kosilo. Za uspešen zaključek letošnjega mladinskega parlamenta smo se nagradili s triurno večerno zabavo. Sicer pa je velik mož nekoč rekel: »Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo postal.«
Petek je pomenil tudi naš zadnji dan v Bassanu. Prvič ta teden smo se smeli obleči športno – za izkušnjo nordijske hoje v okolici mesta namreč. Po dvourni izkušnji smo skočili na avtobus in se odpeljali proti domu. Med dolgo vožnjo smo imeli čas, da strnemo svoje misli. Vsi smo mnenja, da je bil letošnji YPAC dobro organiziran in smo v sodelovanju uživali. Predvsem nas je obogatilo spoznavanje novih ljudi. Spoznali smo kolege iz drugih alpskih držav, od delegacije iz Innsbrucka (mesto z eno od najstarejših gimnazij v Avstriji), pa do dijakov edine srednje šole v Lihtenštajnu. Ne smemo pozabiti družin gostiteljic, ki so nam pokazale pravo italijansko gostoljubnost. Nazaj v Kamnik smo se z veseljem vračali zaradi domotožja in (z malo manj veselja) šole. Upajmo, da se bojo vsaj nekateri od naših zaključkov, doseženih na letošnjem parlamentu, »prijelo« katerega od tistih, ki lahko uresničijo našo idejo – kakšnega župana, ministra ali morda predsednika. Eden od takšnih ljudi je tudi Cassiano Luminati, direktor direktorata za regionalni razvoj in prijeten sogovornik, ki smo ga v sredo pocukali za rokav ter mu zastavili nekaj vprašanj.
Cassiano Luminati, direktor direktorata za regionalni razvoj
V kakšnem spominu vam je ostal YPAC 2015, ki ga je gostil Kamnik?
Na mladinski parlament v Kamniku imam čudovite spomine. Spomnim se odličnega vzdušja, ki je vladalo na tamkajšnjem srečanju. Ko sem nastopal kot govornik, sem čutil pozitivno energijo, počutil sem se res prijetno. Vedno poskušam prispevati h kakovosti YPAC-a in mislim, da mi je to v Kamniku to dobro uspevalo prav zaradi sijajnega vzdušja.
Kaj je bil po vašem mnenju vrhunec lanskoletnega mladinskega parlamenta?
Navdušila me je kvaliteta in zrelost pogovora med dijaki, najbolj pa je name vtis naredilo dejstvo, da se je generalna skupščina odvila kar v slovenskem parlamentu. To se je zgodilo prvič odkar sodelujem v YPAC-u.
Kakšna je letošnja organizacija dogodka v primerjavi z lansko?
Prispel sem šele danes, a kljub temu lahko ponovno pohvalim čudovito atmosfero ter prelepo mesto. Menim, da je letošnja tema nekoliko lažja od lanske, a kljub temu verjamem v ponoven uspeh parlamenta.
Vitja Bizjak
