Zadnjo nedeljo v letu, 26. decembra 2021, na dan svetega Štefana, smo se nosači Tunškega glasu ob 13. uri zbrali pred POŠ Tunjice. Vreme je bilo ravno pravšnje za prijeten pohod po razgibanih zaselkih.
Vsi veseli, da se bo novo natisnjeno glasilo raznašalo kot po navadi, od hiše do hiše, s košem na rami, smo se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je imela tri člane – moški del skupine je nosil koš, spremljevalki pa sta pozorno spremljali pot in si beležili, kje vse so Tunški glas že oddali in da so zares potrkali na vsaka hišna vrata. Seveda smo tudi letos spoštovali ukrepe, vezane na epidemijo, a splošno vzdušje je bilo bolj optimistično, prijetno in veselo kot pred letom dni, ko sta ga zaradi zaostrenih ukrepov v državi z avtom raznašala le dva člana.
Letos smo ga po hišah raznosili zajetno število izvodov, kar 351. Nekateri krajani so prosili še za dodaten izvod, zato da so ga lahko nato podarili svojim sorodnikom, ki ga zvesto in skrbno preberejo, da izvedo novice o svojem rodnem kraju; tako je tudi letos glasilo potovalo po širni Sloveniji, poslano pa je bilo tudi v Ameriko. Zares smo lahko ponosni na to, da Tunški glas radi prebirajo tudi drugje po svetu – verjetno ameriški krajevni časopisi ne potujejo tako daleč, kot potuje naše glasilo.
Vsem prejemnikom glasila se zahvaljujem za tople sprejeme, lepo besedo, spodbudo in dar. Želim vam prijetno branje.
Milena Erbežnik Klanšek
