Izšla je nova številka Perovskega lista

Perovljanom in Perovljankam je Miklavž v poštne nabiralnike tudi letos prinesel novo številko Perovskega lista, prav luštno berljivega lokalnega glasila, v katerem člani ŠKD Dober dan, Perovo, z ultra lokalpatriotistično marljivostjo ohranjajo identiteto svojega kraja ter beležijo dogodke in spomine, ki so zaznamovali utrip nekdanjega podeželskega kamniškega predmestja.

V letošnji številki, ki jo je, tako kot že vrsto let zapored, pod staro latinskim motom »Litera scripta manet« oz. Le pisana beseda ostane, kot se glasi tudi njen uvodnik, uredila urednica Ivana Skamen, lahko obudimo spomin na Perovanje, najimenitnejši vsakoletni perovski družabni dogodek, pri čemer pa Perovljani ne podležejo mamljivi skušnjavi samohvale, ampak dogodek v večnost zapišejo z besedami lokalnih tujerodnih opazovalcev.

»Tistih nekaj vrstic«, ki so napisane še domala z gosjim peresom, je v glasilo je prispeval tudi častni meščan Kamnika, legendarni in dobrodušni prof. Janez Majcenovič, ki nas svoje čase v šoli ni učil zgolj hladnokrvnega poslovnega preračunavanja, ampak tudi, ali pa predvsem, življenja.

Tokratni Perlovski list je zabeležil številne dejavnosti s katerim so se v letošnjem letu ukvarjali Perovljani in Perovljanke, predvsem tisti, ki z veselim jutranjim telovadnim vzdihovanjem občasno »vznemirjajo« tudi nekoliko bolj lenobne sosede. Da perovski podočnjakarji lahko vsaj včasih v miru počivajo, pa gredo vsake toliko časa »rogoviliti« tudi na izlete v bližnjo in daljno okolico, nijihovi podvigi pa so seveda podrobno zabeleženi in popisani.

Spomine na stare čase je v tokratni številki, ob pomoči Helene Sterle, obujal skorajda osemdesetletni mladenič Cilir Lombergar, ki ima za seboj prav zanimivo življenjsko pot, za dobro mero pa tokratni Perovski list prinaša še kopico starih fotografij, ki obujajo spomine na nekdanjo, niti še ne tako staro podobo Perovega.

Nekaj strani je posvečenih tudi kratkemu pregledu aktivnosti Sveta Krajevne skupnosti Perovo, ukrepom za boljšo poplavno varnost, kajti Bistrica zna občasno, predvsem ob Titanovem jezu, obiskati tudi kako perovsko klet, zabeležen pa je tudi perovski volilni utrip.

Precej pomenljiva je tudi »osmrtnica« domnevno škododelnemu drevesu, ki je v hrupu motorne žage še zadnjič vrglel svojo prijetno senco, ustvarjalci glasila pa se mimogrede obregnejo še ob  nerazumljivo škododelnost in nekulturo nekaterih sokrajanov.

K sreči so le-ti v manjšini, zato pa je toliko več takšnih »najboljših sosedov«, ki so vredni več kot 10 stricev, nekateri izmed so predstavljeni tudi v tokratni številki, nekateri dobri sosedje pa so se žal tudi že poslovili.

V nadaljevanju Perovski list predstavlja tudi svoje kulturne znamenitosti med katere se je, poleg perovske harfe – Mlinarjevega kozolca, s svojimi MArTEMATIČNIMI PRIGODAMI, nedavno tega uvrstila tudi sveže pečena pisateljica Marta Zabret.

Kot vedno, so Perovljani nekaj prostora so v Perovskem listu namenili tudi svojim »uradnim« sosedom oz. hišam s poslanstvom; kamniški knjižnici, vrtcu ter gasilcem in gorskim reševalcem.

Za konec se Perovljani na svojevrsten način, z zgodbo o nabiralkah in nabiralništvu, zahvalijo še vsem, ki jim na različne pomagajo pri izvedbi različnih dejavnost, povsem za konec pa lokalno obarvana perovska obzorja, z vseenostjo pasočega se mamuta, ki se ne meni za strogost lokalno pogojenih pašnih pravic,  z zapisom prek celega mesta razširi Goran Završnik.

Skratka, Perovski list je prav luštno in zanimivo branje, ogledate in prenesete pa si ga lahko, če kliknete na povezavo: http://drustvo.kamnik-perovo.si/