Za nami je drugi dan letošnjega Jadranja za jutri, jadranja s krasnimi otroki, ki se jim nikoli ne da pomagati dovolj. Včasih se zazdi, da je za večino otrok, ki jih peljemo jadrat, izkušnja enekovredna čudovitemu izletu na Luno, ker se dogajanje odvija povsem izven njihovega običajnega okolja.
Mogočna narava, ki žene jadrnico po neskončnem morju. Nobenih klimatskih naprav, cel dan svež zrak, naravna svetloba sonca, nobenega hrupa, le šumenje valov. Otroci, ki jih sprejmemo kot enakovredne člane posadke čutijo vse sunke in pospeške vetra.
Kdo ve kako vse skupaj buri njihovo domišljijo in kam jih odpelje? Mogoče imajo občutek, da je barka živa in da v bistvu jahajo na zmajevem hrbtu po morju, ki je tu od nekdaj.
Martinšćica nam je namenila čudovito jutro. Po zajtrku in izpolnjevanju delovnega zvezka je sledilo druženje po jadrnicah in ogled kraja. Kmalu po enajsti uri so jadrnice druga za drugo odplule v smeri zaliva Žanja.
Takoj ko smo v zalivu spustili sidra je bil zaliv poln plavalcev, ki so se navdušeno preizkusili tudi v veslanju in supanju. Morske radosti smo si popestrili z ogledom modre jame v samem zalivu. Vmes smo si privoščili kosilo in počitek.
Okrog petih popoldne smo odpluli v smeri mesta Cres, kamor smo prispeli okrog sedmih in se privezali tik ob mestnem mandraču. Sledila je priprava večerje, ogled mesta, druženje in počitek…
Brane Vrankar, ŠD SAPPA
