Za nami je drugi dan letošnjega Jadranja za jutri, jadranja s krasnimi otroki, ki se jim nikoli ne da pomagati dovolj. Včasih se zazdi, da je za večino otrok, ki jih peljemo jadrat, izkušnja enekovredna čudovitemu izletu na Luno, ker se dogajanje odvija povsem izven njihovega običajnega okolja.
Mogočna narava, ki žene jadrnico po neskončnem morju. Nobenih klimatskih naprav, cel dan svež zrak, naravna svetloba sonca, nobenega hrupa, le šumenje valov. Otroci, ki jih sprejmemo kot enakovredne člane posadke čutijo vse sunke in pospeške vetra.
Kdo ve kako vse skupaj buri njihovo domišljijo in kam jih odpelje? Mogoče imajo občutek, da je barka živa in da v bistvu jahajo na zmajevem hrbtu po morju, ki je tu od nekdaj.
Martinšćica nam je namenila čudovito jutro. Po zajtrku in izpolnjevanju delovnega zvezka je sledilo druženje po jadrnicah in ogled kraja. Privoščili smo si osvežitev v ne ravno toplem morju, ampak sonce je grelo dovolj.
Po kosilu so jadrnice druga za drugo odplule v smeri mesta Cres, kjer smo se privezali tik ob mestnem mandraču. Sledila je priprava žar večerje, ogled mesta, sladoled, druženje in počitek…
Brane Vrankar, ŠD SAPPA