“Jaz sem jaz in jaz sem v redu” – usposabljanje za kulturne mediatorje v Kamniku

Pet radovednih jazov se nas je na hladen, po temperaturi in vetru sodeč skorajda zimski dan, pod vodstvom Faile Pašić Bišić iz Društva Up z Jesenic zbralo v starem mekinjskem samostanu, kjer je v minulih dneh potekalo usposabljanje za kulturne mediatorje.

Predavanje z delavnicami se je po uvodni predstavitvi začelo z vprašanjem o lastni identiteti. Kaj je identiteta? Kaj pomeni nam osebno, kako ohranjati in ali sploh ohranjati identiteto v okolju, v katerem živimo? Jo lahko? Je to lahko, je enostavno? …

To je, kot pravi Faila, pogodba, ki jo podpišeš s samim seboj.

Dvodnevna predavanja, ki smo se jih udeležili, so namenjena usposabljanju za (med)kulturne mediatorje. Potekajo v v okviru projekta PlurAlps, ki ga je predstavila Barbara Černič, z namenom razvijati in spodbujati kulturo, ki je naklonjena sprejemu priseljencev. Z vključevanjem deležnikov v projekt naj bi se izboljšalo tudi znanje, povečala naj bi se ozaveščenost o vključevanju vseh ljudi, prispelih iz dežel preko naših meja, ki si poskušajo najti in ustvariti svoj dom na alpskih področjih, kamor spada tudi naš podalpski biser Kamnik. Prva predstavitev projekta s predavanji je pred nekaj dnevi stekla že na Jesenicah (kjer je primer dobre prakse že zaposlene kulturne mediatorke), Kamniku pa se pridruži še Postojna.

Tekom predavanj smo bili deležni kar nekaj vaj, kjer smo si imeli možnost izmenjati izkušnje, različne (ali podobne) poglede, znanja in miselne prebliske.

Izjemno zanimiv je bil primer  dobre  prakse projekt Razkrite roke. V njem in z njim so ženske drugih narodnosti, nekatere njih že desetletja živeče v Sloveniji, prvič v življenju stopile iz svojih danih življenjskih okvirov. Ženske, ki so že odkar pomnejo, (med vsem drugim), izdelovale tudi blazine, so se ob strokovni pomoči prav preko njih osamosvojile. Izstopile so iz vzorcev, ki so jim bili znani, in “zacvetele”. Tradicionalno znanje pletenja, izdelave blazin, so  povezali  in nadgradili z znanjem in veščinami strokovne ekipe slovenskega porekla. Naučile so se predstaviti sebe in svoje izdelke (v) javnosti, kako jih proda(ja)ti, s pomočjo so ustvarile svojo spletno stran, kjer izdelke prodajajo, upravljajo s stranjo in svojim denarjem.

Njihovo delo je tako postalo vidno in spoštovano.

Predstavljenih nam je bilo še nekaj projektov, akcij, ki so se izkazali kot koraki povezovanja kultur izjemnega pomena; Pomoč, pogovor, hrana, druženje. Literatura. Umetnost.

Vse to nas povezuje. Niža in umika meje, ki si jih postavljamo.

S poskušanjem razumeti in spoznati drug drugega zmoremo. Ker konec koncev, smo si pod kožo vsi enaki. S podobnimi željami in veselji.

Kartini Djalil