V zadnjih dneh se na ambulanto nujne medicinske pomoči Zdravstvegnega doma Kamnik pogosto obračajo posamezniki z vprašanji glede odstranjevanja in bolezni, ki jih prenašajo klopi. V zvezi s tem podajamo nekaj informacij.
Klopi – preventiva in odstranjevanje
Ob gibanju v naravi se zaščitimo!
Verjetnost, da po vbodu klopa zbolimo, je na srečo razmeroma majhna, in to iz več razlogov:
- ker niso okuženi vsi klopi, ampak le manjši del,
- ker pride do okužbe redko, tudi če nas vbode okužen klop,
- ker le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi zboli.
Sorazmerno majhno tveganje za nastanek bolezni, ki jih prenašajo klopi, se da z enostavnimi ukrepi še zmanjšati:
- Ko gremo v naravo, bodimo primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito: hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v obuvalu, srajca z dolgimi, zapetimi rokavi, oblačila pa svetle barve, saj na njih lažje opazimo klope.
- Možna je tudi zaščita z odvračali ali repelenti, vendar zaščita s sredstvi za odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva in deluje sorazmerno kratek čas. Ta sredstva so tudi potencialno škodljiva, še posebno ob pogosti in nepravilni uporabi.
- Če klopa dobimo, ga čim prej odstranimo.
Odstranjevanje klopov
Kdo: vsak naj si odstrani klopa sam. Odstranjevanje klopov namreč:
- ni naloga zdravstvene službe oziroma je to le v izjemnih primerih,
- ne more biti razlog za obisk urgentne ambulante in
- ni razlog za kirurški poseg.
Kdaj: čim prej. Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo prisesane klope. Če to naredimo dovolj zgodaj, je možnost okužbe manjša, ni pa nemogoča.
Kako: klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če to naredimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane rilček v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev, ki običajno ni nevarna. S tem telo samo odstrani tujek. V takih primerih je najbolje počakati in odstranitev preložiti za nekaj ur oziroma na naslednji dan.
Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko so klopi prisesani razmeroma kratek čas, manj uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih odkrijemo kasno in so zariti globoko v kožo. Nobeden od postopkov in uporabljenih sredstev samih ni zagotovilo, da do okužbe ne bo prišlo.
Na kaj moramo biti pozorni po vbodu klopa
Od bolezni, ki jih povzročajo klopi, sta pri nas najpogostejši dve: Lymska borelioza, ki je bakterijska bolezen in se zdravi z antibiotikom in klopni meningoencefalitis (KME), katerega povzročitelj je virus, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
KME poteka v dveh fazah, prva se v 7. do 14. dneh po vbodu klopa kaže z gripi podobnimi simptomi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Nekaj dni do tri tedne po prostem intervalu, v katerem ni znakov bolezni, sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost.
Lymska borelioza se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se po nekaj tednih pojavi značilna obročasta rdečina, ki se širi navzven in v sredini bledi. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca, živčevja in sklepov. Naj poudarimo, da je rdečina, ki se pojavi prvi dan po ugrizu klopa, lokalna reakcija na ugriz klopa in ne znak L. borelioze.
V primeru, da sumimo, da smo zboleli za katero od zgoraj naštetih bolezni, je potrebno obiskati zdravnika.
Pripravili: Judita Trunk, dr.med., spec.druž.med. in Monika Vombergar Spruk, dr.med.
Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik
Viri:
http://www.nijz.si
http://www.gorenjske-lekarne.si