Meščanska korporacija Kamnik se po ponovni vzpostavitvi in vrnitvi premoženja srečuje z večjimi izzivi. Konflikti in šikaniranje, ki jih bom opisala nadaljevanju, onemogočajo normalno delovanje agrarne skupnosti, ki jo sestavlja približno 400 članov in katere namen je upravljanje skupnega premoženja, trajno gospodarjenje s kmetijskimi, gozdnimi in drugimi nepremičninami in varovanje naravne ter kulturne dediščine Kamnika in okolice.
Že dobro leto lahko člani Meščanske korporacije Kamnik a.s. (v nadaljevanju MKK) spremljamo nenavadno, predvsem pa žalostno predstavo. Vse skupaj se je začelo, ko se je skupina članov pod vodstvom g. Matjaža Berganta, katerega zapise lahko še danes redno prebiramo, spravila nad takratno vodstvo MKK, češ da le-to svojega dela ne opravlja dobro. Kasneje so ljudje, ki so z dogajanjem pobliže seznanjeni, povedali, da je šlo za pravo psihološko vojno, ki se je odražala v obliki skoraj vsakodnevnih obtožb in groženj z najrazličnejšimi ovadbami in sodnimi postopki. Obenem je bil enemu od članov upravnega odbora z grafiti posprejan dovoz do njegove hiše, drugemu pa del fasade.
Naj na kratko opišem zgodovino MKK, ki jo je za razumevanje dogajanja potrebno poznati. MKK je agrarna skupnost, temelječa na skupni lastnini meščanov Kamnika, njena zgodovina pa seže v daljno 13. stoletje. Lastnina je bila meščanom odvzeta med II. svetovno vojno, najprej s strani Nemcev, nato s strani povojne oblasti bivše Jugoslavije. Le s trdim, skoraj 35 let trajajočim delom številnih prostovoljcev, ki so se po osamosvojitvi trudili z zahtevnimi denacionalizacijskimi postopki, je MKK postala to, kar danes je. Dolgoletno pravdanje se je namreč končalo šele s posredovanjem Ustavnega sodišča RS leta 2015, ki je presodilo v prid članom MKK. Tako je MKK po letu 2015 pričela dobivati vrnjene nepremičnine in odškodnine, nekateri postopki pa še vedno potekajo.
Pri MKK gre torej za eno večjih agrarnih skupnosti v Sloveniji, ki je bila zaradi preteklega plodnega sodelovanja članov neke vrste zgodba o uspehu. Le malokdo ve, da je MKK še pred II. svetovno vojno zaposlovala okrog 200 ljudi, imela lastno žago, elektrarno in proizvodnjo izdelkov iz lesa v Stahovici, v Kamniški Bistrici pa je imela tudi svojo drevesnico.
MKK so zadnja desetletja vodili lokalni entuziasti, v večjem delu upokojenci, ki na svoje delo niso gledali s pridobitniškega vidika. Večinoma so delali kot prostovoljci, nekaterim pa so bili izplačani manjši zneski sejnin in kilometrin (kar je povsem upravičeno, a jim g. Bergant očita celo to). Ti ljudje so bili s strani g. Berganta in somišljenikov napadeni na nespoštljiv in grob način, kar je povzročilo, da se jih je večina umaknila, saj so razmere za delo postale nevzdržne. Posledično je MKK izgubila strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami na različnih področjih dela. Očitano jim je bilo slabo poslovanje, a kot sem že omenila, je bilo ogromno dela vloženega v zahtevne denacionalizacijske postopke (povezane tudi z dolgotrajnimi dednimi postopki), preko katerih je MKK pridobila veliko premoženje; med drugim so do konca leta 2023 kot rezultat teh postopkov uspeli pridobiti več milijonov evrov odškodnin od države. Odpor proti staremu vodstvu MKK se je, zanimivo, začel takoj zatem, ko so bila pridobljena ta finančna sredstva.
G. Bergantu in njegovim somišljenikom (menda so se zdaj mnogi od njega že distancirali) je s pomočjo zgoraj omenjenih pritiskov torej uspelo doseči, da se je staro vodstvo umaknilo, g. Bergant pa je bil na naslednjem občnem zboru kot edini kandidat izvoljen za predsednika, ki naj bi prvi v zgodovini MKK prejemal plačilo, in sicer kar 4000 EUR bruto na mesec. A njegov mandat je trajal le nekaj mesecev, saj je bilo naknadno ugotovljeno, da je bil izvoljen nezakonito, ker pri glasovanju ni bil dosežen kvorum. Iz korespondence (e-pošta) je razvidno, da so g. Bergant in drugi člani upravnega odbora vseskozi vedeli, da so bili izvoljeni nezakonito, vendar so kljub temu hoteli na vsak način vztrajati na položajih. Delovanje MKK je bilo že med Bergantovim mandatom otežkočeno, saj naj bi ubral izrazito konflikten pristop in stalno grozil s tožbami članom nadzornega odbora in drugim, ki se z njim niso strinjali (med drugim je s sodnimi postopki grozil tudi uredniku tega portala, ker je objavil zapis članov nadzornega odbora).
Ko je bilo ugotovljeno, da je bil nov upravni odbor z g. Bergantom na čelu izvoljen nezakonito, je bil razpisan izredni občni zbor z novimi volitvami, na katerih so g. Bergant in somišljeniki lahko zopet kandidirali, vendar jih člani tokrat niso izvolili. Člani so za predsednika z veliko večino izvolili g. Mirana Matičiča, medtem ko je g. Bergant dobil le manjši odstotek glasov.
A žal se pritiski na MKK v tej točki niso končali in novoizvoljenemu upravnemu odboru še naprej onemogočajo normalno delovanje. G. Bergant članom upravnega odbora menda neprestano pošilja dolga e-sporočila, v katerih obtožuje, žali in grozi s sprožitvijo številnih sodnih postopkov. Tudi ostalim članom je pričel tudi po večkrat dnevno pošiljati dolga e-sporočila, kar je nezakonito, saj ni več v upravnem odboru in posledično ne bi smel uporabljati seznama elektronskih naslovov članov (ironično je, da takšne stvari počne človek, ki izkoristi tudi najmanjšo priložnost, da lahko nezakonito ravnanje očita drugim). Obenem nenehno zahteva vpogled v dokumentacijo v pisarni MKK, kar onemogoča normalno delovanje pisarne, zato je pisarna do nadaljnjega zaprta. Vse skupaj močno otežuje delovanje novega upravnega odbora in nič čudnega ni, da nekateri od članov pritiska ne zmorejo več. G. Matičič je bil januarja zaradi hujših zdravstvenih težav prisiljen odstopiti z mesta predsednika. Novo vodstvo je zdaj priča Bergantovim obtožbam, da delujejo samovoljno in ne upoštevajo drugih članov, resnica pa je povsem drugačna, saj vse člane stalno vabijo k sodelovanju. V trenutni situaciji bi bila dobrodošla kakršnakoli pomoč in prepričana sem, da ne bi bil zavrnjen prav nihče, ki bi hotel (konstruktivno!) sodelovati.
Tudi kar se tiče očitka, da vodstvo ne želi razdeliti dobljenih odškodnin med člane, stvari še zdaleč niso tako preproste, kot jih javnosti predstavljajo g. Bergant in somišljeniki (med drugim tudi v članku v Dnevniku z dne 20. 2. 2025 z naslovom Iz denacionalizacije prejeli milijone, med upravičence jih nočejo razdeliti). Ali sploh razumejo, kako MKK deluje? Staro vodstvo je del prejetih odškodnin že razdelilo. Ta denar je na podlagi skupinske tožbe posameznih članov pripadel posameznim poimenskim prvotnim upravičencem, ki so imeli pravnomočno zaključene dedne postopke, postopek razdelitve denarja pa je bil kljub temu izredno zahteven. Razdelitev ostalega denarja pa bo še bolj zapletena, saj ga je prejela agrarna skupnost kot celota in v tem primeru dedni postopki mnogih upravičencev še niso rešeni. Staro vodstvo je iskalo rešitve, kako del teh sredstev izplačati, v “vzdušju”, ki v MKK vlada po Bergantovem prihodu, pa je tako zahtevne postopke težko izpeljati. Najvišji organ MKK je občni zbor, ki ga sestavljamo vsi člani. Vendar si člani še zdaleč nismo enotni glede tega, ali bi bilo ta denar sploh dobro v celoti razdeliti. Mnogi smo mnenja, da je del tega denarja nujno vložiti v splošno dobro, npr. v obnovo domov v Kamniški Bistrici. Poraja pa se še eno vprašanje – zakaj se g. Bergant v svojem mandatu ni lotil menda tako pomembnega izplačevanja odškodnin?
Če se za trenutek vrnem k bistvu – mar ni nerazumno obtoževati nov upravni odbor, preden je le-ta sploh zmogel začeti dobro delovati? Obtoževati novo vodstvo po le nekaj tednih oz. mesecih delovanja je naravnost absurdno, predvsem pa ni pošteno. G. Bergant je pritisk pričel še dodatno stopnjevati po tem, ko je moral g. Matičič zaradi bolezni odstopiti. Težko je verjeti, da nekdo take “udarce pod pasom” daje v dobri veri. Človek se vpraša celo, kaj v resnici stoji za vsem tem.
Staremu vodstvu je bilo očitano tudi zaračunavanje prenizkih najemnin v domovih v Kamniški Bistrici. Za finančno bilanco se take stvari na prvi pogled ne zdijo dobre, a v resnici ima zaračunavanje visokih najemnin lahko tudi negativne posledice, ki jih računica ne upošteva. Na primer, domovi v Kamniški Bistrici so za mnoge obiskovalce ena zadnjih preostalih oaz domačnosti in tradicije, nekateri najemniki teh domov pa so v nezavidljivi situaciji. Poleg tega je zelo obremenjeno celotno gostinstvo kot panoga. (Pre)visoke najemnine in pohlep po dobičku bo po mojem mnenju tisto, kar bo iz Kamniške Bistrice dokončno pregnalo ljudi, ki tam še vztrajajo iz ljubezni do narave in tradicije, dolina pa bo postala le še en skomercializiran “zabaviščni park”, kar bo seveda vključevalo tudi temu primerno visoke cene. Drug možen negativen izid pa je, da bodo objekti žalostno samevali, kot sameva npr. gostišče na Starem gradu, ker ga nihče ne želi prevzeti pod trenutnimi pogoji. Mislim, da bi nam v tej točki že moralo biti jasno, da ni vse v številkah, ampak je potrebno uporabiti tudi zdrav razum.
Zgrožena sem bila tudi, ko sem izvedela, da so neznanci z grafiti onečastili fasado enega od najbolj zaslužnih starejših članov, po tem ko si je lani “drznil” javno objaviti nekaj stavkov v zagovor staremu vodstvu MKK. Smo res padli že tako nizko, da so se nekateri sposobni posluževati takega primitivizma? (Mimogrede, če se bodo po objavi tega prispevka lotili mojega doma, jim že vnaprej povem, da bo vse skupaj skrbno zabeleženo in javno objavljeno.)
Sama sem sicer podedovala manjši del deležne pravice, drugače pa sem v poslovanje MKK nevpletena. Situacijo malo bolje poznam le zato, ker je bila moja mama med prvimi, ki so po osamosvojitvi skušali oživiti delovanje MKK. Nikoli se nisem želela opredeljevati za eno ali drugo stran, zmoti pa me, ko vidim, da je nekaj očitno nepošteno. Vse skupaj je pravzaprav preseglo že vse meje dobrega okusa.
Za konec pa še dobronameren nasvet g. Bergantu, naj razmisli o svojem konfliktnem pristopu k reševanju problemov. Rešitev namreč ni v obtoževanju in ustrahovanju, temveč bo MKK lahko uspešno delovala le po načelih sodelovanja in spoštljivega odnosa do sočloveka. V času starega vodstva so bila vrata za sodelovanje v MKK vsem članom vedno odprta, saj so stalno iskali novo, mlado moč, in če bi vi, g. Bergant, pristopili na spoštljiv način, bi vas gotovo sprejeli. Tako bi imeli vse možnosti priti na mesto predsednika in izpeljati svoje ideje brez nepotrebnih zamer in frustracij. Namesto tega ste delovali (in še vedno delujete) razdiralno. Na zadnjih volitvah smo vam člani dali vedeti, da se s takšnim pristopom nikakor ne strinjamo. Boste upoštevali naše želje?
Jana Novak, članica MKK
Opomba: Na zgornje pismo bralke se je odzval Matjaž Bergant z odgovorom: Odgovor na zapis ga. Novak – Kakšna bo prihodnost MKK in doline Kamniške Bistrice?
