Na drugi festivalski dan v Keršmančevem parku se je ponovno zbralo veliko domačih in tujih obiskovalcev. Če se najprej vtaknem v tisto kar nas pogosto moti ob takih prireditvah, da le imamo kak razlog za pritoževanje, je to seveda naša skrb za pločevino. Tokrat odpade. Organizatorji so dobro poskrbeli za avtomobilska parkirna mesta in lahko smo srečni. Tisti, ki so se pripeljali z avtomobili so svoje jeklene konjičke lahko varno parkirali na okoliških parkiriščih v bližini parka, tisti , ki so pripešačili pa so imeli na voljo dovolj klopi za občasno počitkanje svojih telesc po naporni poti.
Letošnja, nadomestna lokacija – Keršmančev park – se je izkazala za več kot odlično, saj lahko na enem prostoru gledaš in poslušaš kamfestovanje, ki je ravno prav na glas, da je prijetno. In odpade še drug razlog za pritoževanje; glede hrupa. »Pridenmožici« in seveda »pridenženičke« so tudi letos dobro razmislili kakšne dogodke nam ponuditi, da se slučajno ne bi začeli dolgočasiti. Izbrali so strumno in nas obvarovali pred čim nad čemer bi utegnili morda bentiti kot radi počnemo na sončni strani Alp.
Za najmlajše udeležence Kamfesta so pozno popoldne poskrbeli gledališčniki , ki so pripravili lutkovno predstavo. Ker pa so mladi nadobudneži vedno v gibanju, so bile na voljo tudi različne delavnice risanja, igranja na inštrumente, ustvarjanja raznoraznih izdelkov. Tisti, ki so si zaželeli okusiti življenje v času prazgodovine, so se na gradu Zaprice udeležili arheološke delavnice ali pa si ogledali razstavo »Na planincah luštno biti«
Je pa popotovanje po Kamfestovem dogodkovanju vedno zabavno, atraktivno in razsvetljujoče; skratka zastavljeno tako, da lahko vsak izmed nas najde kaj zanimivega zase. Tudi ponudniki spominkov in drugih izdelkov so imeli kaj pokazati. Priročno, kajti čas med predstavami, ki bi ga utegnil človek nekoristno potratiti, smo lahko uporabili za ogled živopisne ponudbe: nakit, slike, slaščice ali okrepčilo. To pomeni, da nisem zaznala pomanjkanja gostinske ponudbe, iz česar lahko sklepamo, da smo dejansko vedno boljši gostitelji. Bravo.
Ko se je dan začel prevešati v noč, je bilo na glavnem odru že vse pripravljeno na glasbeni večer. Začel pa se je z degustacijo plesa. Plesalke in plesalci swinga so veselo zarajali in nam dajali vtis kako enostavno in lahkotno se je zavrteti v tem živahnem ritmu. Pa ni. Za plesne navdušence se je večer nadaljeval v Katzenbergu, kjer so Pridenmožici, ki so krivi za toliko tega prijetnega dogajanja, organizirali veliki večer swinga.
Za tiste željne tišine, pardon – posebne muzike, pa se je na glavnem odru začel koncert skupine Silence. Še dobro, da so organizatorji poskrbeli za silne sedalne površine, kjer smo lahko na pol v transu prisostvovali odlični meditativni glasbeni spremljavi za konec sveta. Ni ga bilo, slednjega namreč, na srečo, a sedaj vemo kakšna spremljava bo… Da ne bo pomote, trio je izvedel dodelan in odličen nastop, ki ga je bilo kar prehitro konec. Večer se je zaključil v jazzovskem ritmu na Večernem odru s skupino Contanier Doxa. Vas že zanima, kaj so nam »Pridenmožici« pripravili za jutrišnji dan?
Besedilo in fotografije: Brigita Artiček
