Številni sprehajalci, ki uberejo pot mimo športnega igrišča pri Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, se sprašujejo, kaj neki tam prekopavajo in kaj pomeni ograja na delu tekaške steze. Odgovor je zelo športen in razveselil bo predvsem ljubitelje zdravega in pametnega teka – tam, kjer je do zdaj potekala tekaška steza z nestandardno dolžino kroga za tekmovanja, nastaja nova, in sicer HOLMERJEVA STEZA.
Izraz zagotovo poznajo zagnani tekači, a ker se uporabnost teh stez v Sloveniji šele uveljavlja (edina te vrste je za zdaj v športnem parku Šiška v Ljubljani) o njej z veseljem povemo kaj več: Holmerjeva steza je mehka in prijazna tekaška podlaga, sestavljena iz žagovine, mivke in drevesnih iglic. Omogoča tek brez poškodb, ki jih pogosto povzročajo treningi na asfaltiranih površinah ali tartanu, hkrati pa predstavlja odlično rešitev za tekače, ki imajo težave s sklepi, in tiste, ki okrevajo po poškodbah. Verjetno ni treba posebej omeniti, da je taka naravna steza tudi cenejša kot tartanska, je pa res, da jo moramo ustrezno vzdrževati. Zaradi posebne sestave je pomembno, da ni preširoka. Tekači tako tečejo večinoma po enem delu in s tem stezo utrjujejo. Če je preširoka, prihaja zaradi neenakomerne obremenitve do neravnih površin, ki onemogočajo varen tek.
Projekt postavitve ustreznega in funkcionalnega športnega objekta, kot bo ta pri GSŠRM, zahteva tehten premislek, načrtovanje in obilo praktičnih izkušenj. Tehničnemu znanju je treba dodati vizijo in bogate izkušnje ob uporabi (in obrabi) tudi svojih mišic in sklepov, zato objekt nastaja v zamisli in pod budnim očesom profesorja športne vzgoje Mateja Juharta, diplomiranega trenerja atletike in vodje več atletskih nacionalnih članskih reprezentanc, med drugim na svetovnem prvenstvu v Moskvi in olimpijskih igrah v Londonu, ki na GSŠRM Kamnik med drugim skrbi tudi za varovanje športnih prostorov in opreme.
»Postavitev ograje,« pravi profesor Juhart »je bila nujna začetna faza prenove igrišča, saj tekaške steze in igralnih površin v preteklosti zaradi vsakodnevne neprimerne rabe v popoldanskem in večernem času pogosto nismo mogli uporabljati za vadbo dijakov. Igrišči za košarko in nogomet je krasila razbita steklovina, pasji iztrebki, steklenice, pločevinke in drugi odpadki, steza pa je bila zaradi vožnje s kolesi in motorji neravna in kot taka ni omogočala varnega teka. Na njej se je voda ob močnem deževju zadrževala tudi po več dni.«
Profesor Juhart dodaja še, da bomo s sanacijo in posodobitvijo zunanjega objekta pridobili kakovostno športno površino, ki jo bodo kot doslej uporabljali dijaki GSŠRM, seveda pa bo tudi še naprej na voljo vsem kamniškim športnikom, ki z ustreznim odnosom dokazujejo spoštovanje do športa in vseh, ki se z njim ukvarjajo tekmovalno ali rekreativno.
Andreja Sabati Šuster, GSŠRM
